tího adv.
1. silenziosamente, in silenzio; sommessamente; tacitamente
2. (v povedni rabi)
biti tiho tacere
biti tiho kot miš non fiatare
(tako) tiho je kakor, kot v grobu c'è un silenzio di tomba
elipt. tiho! silenzio!, zitti!
ne biti nikomur tiho rimbeccare, rispondere per le rime
vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so tiho kot riti invece di esprimere la propria opinione, non osano parlare, contraddire
tiho cviliti guaiolare
tiho se pomenkovati confabulare, parlottare
Zadetki iskanja
- tík
A) adv.
I. (izraža neposredno bližino)
1. tik ob, tik pri rasente, raso; accanto:
tik ob tleh raso terra
solato praviloma zalivamo z zalivalko tik ob tleh di regola l'insalata va annaffiata raso terra
tik pri vratih subito accanto alla porta
tik pred nosom vicino, vicinissimo
2. tik za subito dietro:
tik za oglom subito dietro l'angolo
3. tik pod a fior di; proprio, subito sotto:
tik pod kožo a fior di pelle
parkirati tik pod prometnim znakom je prepovedano è vietato parcheggiare subito sotto il segnale stradale
II. tik pred (izraža zelo majhno časovno oddaljenost) poco prima (di):
tik pred koncem poco prima della fine
med. tik pred porodom soprapparto
pog. tik pred zdajci all'ultimo momento
B) tík prep. accanto a, (immediatamente) vicino a:
utaborili so se tik reke si accamparono vicino al fiume - tíkati se (tíčem se) imperf. refl. riguardare, concernere; interessare:
to so stvari, ki se nas ne tičejo sono cose che non ci riguardano
kar se mene tiče per quel che mi riguarda, quanto a me
pren. kaj se nas to tiče e che c'importa; pog. e che ce ne frega - tlà (tál) n pl.
1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare
2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet
3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare
4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico
5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro - tléskati (-am) | tléskniti (-em) imperf., perf.
1. sbattere:
vrata so ves dan tleskala la porta sbatteva tutto il giorno
2. schioccare:
tleskati s prsti schioccare con le dita
3. battere, dare pacche:
tleskati z rokami, po plečih battere le mani, dare pacche sulla spalla
4. sbattere contro:
valovi tleskajo ob skale le onde sbattono contro gli scogli
pri skakanju tleskati vodo spanciare - tnálo (-a) n
1. ceppo:
sekati drva na tnalu spaccare la legna sul ceppo
obtožujoče besede so padale po njem kakor sekira po tnalu le parole di accusa colpivano inesorabili
2. legnaia
3. pejor. salame, persona goffa:
neroden kot tnalo maldestro, goffo come un salame - tóčka (-e) f
1. punto (tudi mat. ):
izhodiščna točka punto di partenza
razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi
2. mat. punto;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
diametralna točka punto diametralmente opposto
realna točka punto reale
stična točka punto d'incontro
3. ekst. punto:
razgledna točka belvedere; vista panoramica
izletniška točka meta di gite
4. pren.
mrtva točka punto morto
gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto
5.
boleča točka punto dolente; punctum dolens
razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente
6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge
7. (točka sporeda, prireditve) numero:
plesna, solistična točka numero di danza, solistico
8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati na belo točko fischiare un rigore
voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
to je njegova šibka točka è il suo punto debole
pren. Arhimedova točka punto di partenza
med. bolečinska točka punto dolorifico
šport. kazenska točka penalità
elektr. nevtralna točka punto neutro
fiz., voj. ničelna točka punto zero
triangulacijska točka punto di triangolazione
bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
tekst. vezna točka punto di imbastitura
geogr. višinska točka quota - tóliko adv.
1. tanto:
plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale
2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova
3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare
4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi
5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione
6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima
7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note
8. toliko da appena; appena appena:
s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario
9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
toliko da ni padel per poco non cadeva
10.
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
PREGOVORI:
toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli - tón (-a) m
1. muz. tono, suono:
nizek, visok ton tono basso, alto
zaigrati, zapeti ton suonare, cantare un tono
2. tono, tonalità:
svetel, temen ton tono chiaro, scuro
topli, veseli, živahni toni toni, tonalità calde, vivaci
3. (način izražanja, govorjenja) tono:
pogovori so potekali v prijateljskem tonu i colloqui si svolsero in tono amichevole
4. (značilnost, posebnost) tono:
melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva il tono di fondo della sua narrativa è malinconico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zvišati ton (odločneje spregovoriti) alzare la voce
žarg. film., rad. slika in ton immagine e colonna sonora
muz. alikvotni ton sovratono
fiz., muz. komorni, uglaševalski ton la normale
lingv. osnovni ton tono base - tréba adj. inv. (v predik. rabi)
1. bisognare, occorrere, convenire, essere necessario:
pšenica je zrela in jo je treba požeti il grano è maturo e bisogna mieterlo
naj prižgem luč? Ni treba accendo la luce? Non è necessario
včasih je treba pogoltniti žalitev talora conviene ingoiare il rospo
2. (za izražanje omiljene zahteve) bisognare:
konec klepetanja, treba je delati basta con le chiacchiere, bisogna lavorare
3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere:
dežuje, ko je najmanj treba piove quando meno ce n'è bisogno
4. aver bisogno:
povej, česa mu je najbolj treba dimmi di che cosa ha più bisogno
5. kot je treba, kakor je treba come si deve, come si conviene; comme il faut:
postrežba kot je treba un servizio perfetto, come si deve
samo še tega je bilo treba questa proprio non ci voleva
fant kot je treba un ragazzo perbene
meni ni treba tega praviti (lo so) non occorre che me lo racconti
pren. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba il diavolo non è così brutto come lo si dipinge - tréti (trèm)
A) imperf.
1. schiacciare, tritare:
treti lešnike, orehe schiacciare le nocciole, le noci
treti sol v možnarju pestare il sale nel mortaio
2. strofinare, sfregare:
treti otrple mišice strofinare i muscoli irrigiditi
3.
treti konopljo scavezzare, fiaccolare la canapa
treti lan scotolare il lino
4. pren. gravare, soffocare, assillare:
tarejo ga dolgovi è gravato dai debiti
tre ga skrb za otroke è preoccupato per i figli
treti revščino fare la fame, vivere in miseria, nelle ristrettezze, nell'indigenza
znati kaj več kot hruške peči in orehe treti sapere un sacco di cose, essere bravo in tante cose
B) tréti se (trèm se) imperf. refl.
1. aderire (stretto)
2. pren. (gnesti se) pigiarsi, accalcarsi; brulicare:
ljudje so se trli v kino la gente si accalcava davanti al cinematografo
(s smiselnim osebkom v rodilniku) na obali se tre turistov sulla costa c'è calca di turisti
C) tréti si (trèm si) imperf. refl.
treti si glavo preoccuparsi - tŕgati (-am)
A) imperf.
1. strappare, stracciare, lacerare, squarciare, spezzare:
trgati papir, knjigo stracciare la carta, il libro
trgati tkanino lacerare, strappare la stoffa
trgati verigo spezzare la catena
veter trga oblake il vento squarcia le nubi
2. logorare, consumare:
trgati čevlje logorare le scarpe
3. cogliere; strappare:
trgati cvetove, sadje cogliere i fiori, la frutta
trgati plevel strappare le erbacce
trgati komu knjigo iz rok strappare il libro dalle mani di qcn.
trgati očeta družini strappare il padre alla famiglia
4. (odtegovati) dedurre, detrarre, ritenere, defalcare:
trgati komu petino plače ritenere, dedurre un quinto della paga a qcn.
5. impers. avere forti dolori, fitte:
trga jo v križu ha forti dolori alla schiena
pren. trgati srce strappare il cuore
trgati ušesa rompere i timpani
trgati živce spezzare i nervi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. trgati čevlje po hribih vivere in montagna
pren. trgati hlače v pisarni lavorare come impiegato, fare il travet
pren. trgati hlače po šolskih klopeh andare a scuola; scaldare i banchi
trgati masko z obraza smascherare qcn.
pren. trgati komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
trgati verige suženjstva spezzare le catene della schiavitù
B) tŕgati se (-am se) imperf. refl.
1. spezzarsi, rompersi
2. stracciarsi, lacerarsi, strapparsi
3. liberarsi:
trgati se z verige liberarsi delle catene
4. staccarsi (da); lasciare, abbandonare:
trgati se s svoje zemlje lasciare la terra natia
5. staccarsi
6. accapigliarsi, azzuffarsi; litigare
7.
trgati se za koga, za kaj adoperarsi per ottenere qcs.; concorrere a qcs.; allettare
trgati se za renomiranega strokovnjaka allettare il tecnico affermato
trgati se za direktorsko mesto concorrere al posto di direttore
stavki so se mu trgali iz ust parlava con frasi mozze
srce se mi trga (od žalosti) (dal dolore) mi si spezza il cuore
C) trgati si (-am si) imperf. refl. pren.
trgati si od ust togliersi di bocca - trí | tríje numer.
1. tre:
korakati po tri in tri marciare in file per tre
delati v treh izmenah lavorare in tre turni
čakati do treh aspettare fino alle tre
drama v treh dejanjih dramma in tre atti
tri dimenzije le tre dimensioni
šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)
2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
lingv. tri pike puntini
rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
PREGOVORI:
za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium - tribúna (-e) f
1. tribuna:
govorniška tribuna la tribuna dell'oratore
tribuna za častne goste tribuna degli ospiti d'onore
2. šport. tribuna:
vzhodna, zahodna tribuna tribuna est, ovest
3.
javna tribuna tribuna pubblica
4. ekst. tribuna:
gledališče so spremenili v tribuno narodnih idej il teatro divenne la tribuna dell'idea nazionale - tŕkati (-am) | tŕkniti (-em)
A) imperf., perf.
1. bussare:
trkati na vrata bussare alla porta
2. battere; toccare, (i bicchieri) brindare:
trkati s petami battere i tacchi
trkniti na zdravje brindare alla salute
3. battere, sbattere contro:
čolni so trkali ob pomol le barche sbattevano contro il molo
4. cozzare, dare cozzate
5. trkati na pren. fare appello a; ekst. pejor. solleticare:
trkati na solidarnost fare appello alla solidarietà
trkati na nečimrnost solleticare la vanità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dan trka na okna si fa giorno
ali te luna trka? ma sei matto?
trkati na vrata bussare alla porta; ekst. cominciare, essere alle porte
trkati na odprta vrata spalancare una porta aperta
bibl. trkajte in se vam bo odprlo bussate e vi sarà aperto, chiedete e vi sarà dato
B) tŕkati se (-am se) imperf. refl. trkati se na, po battersi:
trkati se po prsih battersi il petto - tŕnje (-a) n pruneto, prunaio, spineto; spine, roveto:
venec iz trnja corona di spine
njene besede so bile trnje aveva la lingua avvelenata
biti ves na trnju stare sulle spine
(življenjska) pot, posuta s trnjem cammino spinoso, vita dura - trúma (-e) f frotta, torma; stormo; turbine, schiera, moltitudine:
truma otrok una frotta di bambini
truma ptic uno stormo di uccelli
ljudje so v trumah zapuščali mesto la gente lasciava la città a frotte - tù adv.
1. qua, qui (per lo stato in luogo):
kje si? Tu dove sei? Qui
ljudje so tu delovni in gostoljubni qui la gente è operosa e ospitale
(pri govorjenju po telefonu) tu XY qui NN, al telefono NN
2. (v predik. rabi)
pomlad je tu è venuta la primavera
da da, leta so tu eh già, colpa degli anni
kosilo je tu, izvolite il pranzo è servito, prego!
tu doli, tu gori quaggiù, quassù
3. tu ... tam, tu pa tam qua... là, qua e là, ogni tanto, di tanto in tanto; saltuariamente; passim:
delal je zdaj tu, zdaj tam ha lavorato ora qui, poi là
tu pa tam raste kako drevo qua e là spunta un albero - túdi
A) adv.
1. anche, pure:
ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no
2. anche, financo, persino:
mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci
3. (za podkrepitev trditve) proprio:
ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto
B) konj.
1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare
2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo) - túj (-a -e)
A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui
2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea
3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo
4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero
5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo
6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono
7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario
B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero