zrák (-a) m
1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
onesnaženi zrak aria inquinata
klimatizirani zrak aria condizionata
komprimirani zrak aria compressa
gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
voj. napad iz zraka attacco aereo
pogled iz zraka veduta aerea
iti na zrak uscire all'aperto
igrati se na zraku giocare all'aria aperta
na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria
2. pren. (nič, ničevost) vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
iti v zrak esplodere
pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
trditve visijo v zraku tesi campate in aria
residualni zrak aria residua
med. zrak v lobanji pneumoencefalo
meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria
Zadetki iskanja
- zvodenéti (-ím) perf. intr.
1. diventare acquoso
2. pren. svuotarsi, appiattirsi:
pren. kri mu je zvodenela è diventato anemico
led zvodeni il ghiaccio si scioglie
pren. kaj ti je pamet zvodenela ti ha dato di volta il cervello?! - žé adv.
1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita
2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia
3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più
4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me
5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio
6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!
7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi
8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male
9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io
10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti
11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui
12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?
13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono
14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica
15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela - želódec (-dca) m
1. anat. stomaco:
pog. polniti si želodec (basati se) riempirsi lo stomaco
imeti močan želodec avere uno stomaco di ferro, di struzzo
mastno hrano želodec težko prebavi lo stomaco ha difficoltà a digerire i cibi grassi
v želodcu mu kruli lo stomaco gli brontola
imeti povešen želodec avere lo stomaco abbassato
zool. prežvekovalski želodec lo stomaco dei ruminanti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
oglasil se je želodec si sentono i morsi della fame
dobiti kaj toplega v želodec mangiare qualcosa di caldo
pog. imeti koga v želodcu avere qcn. sullo stomaco
imeti gobo v želodcu bere come una spugna
obležati v želodcu restare sullo stomaco (di cibo pesante)
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
lačen biti, da se pajčevine delajo v želodcu avere una fame da lupi
ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
med. izprati želodec fare la lavanda gastrica
2. gastr. stomaco ripieno, farcito
3. pog. pancia, ventre, buzzo
PREGOVORI:
lačnim želodcem gre vse v slast l'appetito è il miglior cuoco - ženíti (-im)
A) imperf.
1. sposare, ammogliare
2. fare da mediatore, da paraninfo
B) ženíti se (-im se) imperf. refl.
1. ammogliarsi, sposarsi:
nima se na kaj ženiti non ha di che mantenere la famiglia (se si sposa)
ženiti se na roke portare in dote solo un paio di braccia
ženiti se pod marelo sposarsi senza aver dove stare
biti oblečen, kot bi se ženil essere agghindati come per andare a nozze
2. avere una relazione, amoreggiare
3. zool. essere in fregola, in calore - žèp (žêpa) m
1. obl. tasca, taschino; nareč. saccoccia, scarsella:
nositi denarnico v žepu tenere il portamonete in tasca
hoditi z rokami v žepu camminare con le mani in tasca, nelle tasche
hlačni žep tasca dei calzoni
notranji, prsni žep suknjiča taschino interno della giacca
našiti, vrezani žep tasca a toppa, tagliata
2. voj. sacca:
delati obkolitveni obroč okoli žepa accerchiare la sacca
aer. zaiti v zračni žep trovarsi in un vuoto d'aria
3. med. tasca, borsa; recesso; fornice:
veznični žep fornice congiuntivale
4. pren. (kupna sposobnost) portata (del portafoglio):
tak avto ni dosegljiv za moj žep un'auto che non è alla mia portata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
olajšati žep nekoga alleggerire le tasche di qcn.
kaniti kaj v žep guadagnare qualche cosetta
globoko seči v žep pagare caro
držati figo v žepu non intendere mantenere la parola
poznati ko lasten žep conoscere come le proprie tasche
plačati iz lastnega žepa pagare di tasca propria
žarg. imeti diplomo v žepu aver finito gli studi, essersi laureato
imeti kačo, luknjo, sušo v žepu essere al verde
imeti plitev žep avere pochi soldi - žerjávica (-e) f
1. brace:
razgrebati, razpihovati žerjavico attizzare la brace
žerjavica pod pepelom la brace sotto la cenere
njegove oči so žerjavica i suoi occhi sono due tizzoni ardenti
2. knjiž. dolore (cocente) cruccio; puntura:
pren. biti sama žerjavica essere pieno di temperamento, essere argento vivo
dati roko na žerjavico za kaj garantire per, mettere la mano sul fuoco per qcs.
za druge hoditi po kostanj v žerjavico cavare, togliere le castagne dal fuoco per qcn.
hoditi po žerjavici camminare sui carboni ardenti - žúliti (-im)
A) imperf.
1. stringere (di scarpe, colletto e sim.)
2. pren. tenere in mano
3. mordicchiare
4. pren. mangiucchiare; sorseggiare
5. pren. turbare, molestare, tormentare (di preoccupazioni, pensieri e sim.):
vedeti, kje koga kaj žuli conoscere cosa assilla qcn.
B) žúliti se (-im se) imperf. refl. pog. studiare, prepararsi:
žuliti se za izpit prepararsi per l'esame