Franja

Zadetki iskanja

  • mnênje (-a) n

    1. giudizio, parere, avviso:
    izvedensko, strokovno mnenje parere del perito; perizia

    2. supposizione, giudizio, stima

    3. opinione; idea:
    imeti dobro, slabo mnenje o avere una buona, una cattiva opinione di, su
    upoštevati mnenje drugega tener conto dell'opinione degli altri
    pridružiti se mnenju večine associarsi al parere della maggioranza
    odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik il divergente parere dell'assessore venne messo a verbale
    mnenja o tem so deljena i pareri a proposito divergono
    javno mnenje opinione pubblica
    po mojem mnenju secondo me
    po mojem skromnem mnenju a mio modesto avviso
  • môčen | močán (-na -o) adj.

    1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
    močan kot bik forte come un toro
    močan avto automobile potente
    močan značaj carattere forte

    2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
    močni zobje denti forti
    močne korenine radici forti
    močna industrija industria sviluppata
    močno turistično središče importante centro turistico

    3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
    močna tkanina tessuto resistente

    4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte

    5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
    ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
    ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
    evf. zelo močna ženska donna molto grassa

    6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
    močen strup veleno potente
    močne cigarete sigarette forti
    močna kava caffè forte
    močno vino vino forte

    7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
    pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa

    8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
    pihal je močan veter soffiava un vento forte
    naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
    močan vonj odore forte
    močan glas voce forte
    močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
    močne barve colori violenti

    9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
    močan talent grande talento
    močne besede parole grosse
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
    imeti močne živce avere i nervi saldi
    imeti močne karte avere buone carte
    v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
    politika močne roke la politica della mano pesante
    močno krmilo foraggio condensato
    močna kislina acido concentrato
    meteor. močen jugozahodnik libecciata
    močen vzhodni veter levantara
    močen poteg stratta, strattona
    močen stisk strizzone
    močen sunek trabalzone
    močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
    šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
    močen val frangente
    PREGOVORI:
    prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • môči (mórem)

    A) imperf.

    1. potere:
    ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
    tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
    ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

    2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
    danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

    3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
    nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
    mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

    4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
    ne morem ga videti non posso vederlo
    ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

    5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
    to bi moglo biti res potrebbe essere vero
    jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

    6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
    kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
    živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

    7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
    otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
    pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
    to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
    našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
    pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
    nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

    B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
    ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

    C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
    to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora
  • močíti (móčim) imperf. ➞ zmočiti

    1. bagnare, inumidire; spruzzare:
    močiti lase bagnare, inumidire i capelli
    tri dni nas je močilo piovve per tre giorni
    močiti koga z mrzlo vodo spruzzare qcn. con acqua fredda

    2. orinare, pog. pisciare:
    med. močiti posteljo bagnare il letto (per enuresi notturna), pisciare nel letto
    močiti grlo bagnarsi la gola, bere, sbevazzare
    močiti lica, oči piangere
    močiti grob z gorkimi solzami piangere sulla tomba di qcn., piangere la morte di qcn.
    močiti lan, konopljo macerare il lino, la canapa
    ni še dolgo tega, kar je močil plenice ancora ieri pisciava nel letto
  • móda (-e) f

    1. moda:
    moda dvajsetih let la moda degli anni venti
    moška, ženska moda moda maschile, femminile
    visoka moda alta moda
    sejem mode la fiera della moda
    oblačiti se po modi vestirsi alla moda
    novosti na področju mode novità della moda
    modeli italijanske mode i modelli della moda italiana

    2. ekst. moda; corrente:
    dolga krila niso več v modi le gonne lunghe non sono, non vanno più di moda
    film, knjiga, počitnice v modi film, libro, vacanze di moda, alla moda
    zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
    priti iz mode uscire di moda
  • modél (-a) m

    1. modello:
    model jadrnice, stroja modello di veliero, di motore
    jadralni model modello di aliante

    2. (kdor se daje na razpolago za upodabljanje) modello, modella:
    moški, ženski model modello, modella

    3. (vzorec, oblika) modello:
    razviti lasten gospodarski model sviluppare un proprio modello di economia

    4. (industrijski izdelek, ki se po obliki, značilnosti razlikuje od drugih istovrstnih) modello:
    tovarna je predstavila nove modele avtomobilov la fabbrica ha presentato i nuovi modelli di automobili

    5. forma, stampo; modello:
    obl. ekskluzivni modeli modelli in esclusiva
    trg. izvensezonski modeli modelli fuori stagione
    metal. matični model forma madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    matematični model modello matematico
    ekon. ekonometrični model modello econometrico
    arhit. model stanovanjskega bloka plastico di caseggiato
    prvi model pisalnega stroja il primo tipo di macchina per scrivere
    (frizerski) model glave testiera
  • móder2 (-dra -o)

    A) adj.

    1. (preudaren, pameten) saggio, savio, assennato, avveduto, prudente:
    moder svetovalec saggio consigliere
    modra sodba giudizio ponderato
    modra politika saggia politica
    lit. moder izrek apoftegma

    2. nareč. (resen, zadržan) serio, riservato:
    moder obraz faccia seria

    B) módri (-a -o) m, f, n
    kamen modrih pietra filosofale
    hist. sedem modrih i sette savi
    rel. trije modri i (re) Magi
    nekaj modrih povedati dire cose sagge
  • mogóč (-a -e) adj.

    1. possibile; eventuale; virtuale (tudi fiz. );
    niti najmanjši dvom ni več mogoč non è possibile nutrire il ben minimo dubbio

    2. ves mogoči pren. (številen in raznovrsten) (di) tutto, disparato, possibile (e immaginabile):
    prihajali so vsi mogoči ljudje veniva la gente più disparata
    lepaki vseh mogočih barv manifesti di tutti i colori
    prodaja vse mogoče stvari vende di tutto
    izgovarja se na vse mogoče načine cerca le scuse più possibili e immaginabili
  • mogóče adv.

    1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
    ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo

    2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
    mogoče on to ve forse lo sa lui
    do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore

    3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
    mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino

    4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
    ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
    ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?

    5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
    boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
    premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
    nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!

    6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
    kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni
  • mogóčnež (-a) m potente; magnate; notabile; barone; grande:
    industrijski mogočneži i magnati, i baroni dell'industria
    svetovni mogočneži i grandi della terra
  • mogótec (-tca) m pren. potente; magnate; notabile; grande; pejor. pren. ras, satrapo:
    finančni mogotec magnate della finanza
    strankarski mogotci i notabili del partito
  • mój (-a -e)

    A) adj.

    1. mio:
    moja hiša la mia casa
    moje mnenje il mio parere
    moja domovina la mia patria
    moj nasvet il mio consiglio
    pog. ona ni moj tip non è il mio tipo

    2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
    moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei

    3. (izraža čustven odnos) mio:
    sin moj figlio mio
    moj gospod mio signore

    4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
    pri moji duši in fede mia
    moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
    v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ali si kaj moj? mi vuoi bene?
    on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
    otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi

    B) moj (-a -e) m, f, n
    moj je danes v službi mio marito oggi lavora
    mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
    moja bo obveljala sarà come ho detto io
    pog. po mojem secondo me
  • mójster (-tra) m

    1. pren. (kdor zna kaj dobro narediti) maestro:
    ta zidar je mojster un muratore che è un vero maestro
    mojster besede bravo scrittore
    mojster dleta bravo scultore
    mojster taktirke bravo direttore d'orchestra
    stari mojstri i classici

    2. (najvišje usposobljen v obrtni stroki) maestro, mastro:
    kuharski, predilni, tesarski mojster maestro cuoco, filatore; mastro d'ascia
    vaja dela mojstra la pratica fa il maestro
    mojster skaza guastamestieri
    mojster in pol maestro provetto
    kor. baletni mojster direttore del corpo di ballo
    hist. cehovski mojster maestro di corporazione
    muz. koncertni mojster primo violino
    šah. mednarodni, nacionalni mojster maestro internazionale, nazionale
    gled. odrski mojster tecnico allestitore
    rad. tonski mojster tecnico del suono
    PREGOVORI:
    delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
  • molčáti (-ím) imperf.

    1. tacere (tudi ekst.):
    topovi molčijo i cannoni tacciono

    2. pren. tacere, stare zitti, non fiatare:
    molčati kot grob, kamen, zid tacere come una tomba
    molči, tepec, saj nič ne veš e tu stupido, sta' zitto, tanto non sai niente

    3. pren. (ne objavljati literarnih del) non pubblicare:
    po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal dopo l'esordio il poeta non pubblicò poesie per vari anni
    PREGOVORI:
    kdor molči, devetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio è d'oro
    kdor molči, pritrjuje chi tace conferma
  • mólk (-a) m silenzio; reticenza; ekst. mutismo:
    v sobi je vladal molk la stanza era avvolta nel silenzio
    prekiniti molk interrompere il silenzio
    zaviti, pogrezniti se v molk chiudersi nel silenzio
    počastiti spomin padlih z enominutnim molkom ricordare i caduti con un minuto di silenzio
    molk je znak priznanja chi tace conferma
    dolgotrajen, globok, kratek, mučen, popoln molk silenzio lungo, profondo, breve, penoso, totale
    časopisni molk silenzio stampa
    pren. dogodek je zagrnjen v molk il fatto è avvolto in una cortina di silenzio
    PREGOVORI:
    golk je srebro, molk je zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • morálen (-lna -o) adj. morale, etico; moralistico:
    estetske in moralne vrednote i valori estetici e morali
    moralni razkroj rovina morale
    deliti moralne nauke moraleggiare
    moralno zgražanje indignazione moralistica
    moralni kodeks zdravnikov il codice etico, deontologico dei medici
    imeti moralnega mačka provare un senso di colpa
    rel. moralna teologija teologia morale
  • moríti (-ím) imperf. ➞ umoriti, pomoriti

    1. uccidere, ammazzare; sterminare; trucidare:
    moriti v vojni uccidere in guerra
    kuga mori kokoši la peste sta sterminando il pollame
    pren. moriti čas ammazzare il tempo

    2. pren. (uničevati, škodovati) danneggiare:
    slana mori rože la brina danneggia i fiori

    3. scocciare, infastidire, stufare:
    pog. ta pa zna moriti è un terribile scocciatore, rompiscatole, un rompi

    4. pren. (povzročati občutek nejevolje) tormentare

    5. nareč. spegnere:
    moriti apno spegnere la calce
  • móst (-ú) m

    1. ponte:
    graditi, minirati most costruire, minare un ponte
    cestni, železniški most ponte stradale, ferroviario
    dvižni most ponte levatoio
    kamniti, leseni, železobetonski most ponte di pietra, di legno, in cemento armato
    pomični most ponte d'equipaggio
    nosilnost mostu portata del ponte
    razpetina mostu luna del ponte
    ločni most ponte ad arco
    viseči most ponte sospeso

    2. pren. ponte; legame:
    graditi most med narodoma gettare un ponte fra due popoli
    podreti vse mostove za seboj tagliare, bruciare i ponti

    3. igre cavallina

    4. kor. ponte

    5. navt. passerella, passatoia:
    navt. poveljniški most ponte di comando

    6. med. (mostiček) ponte; (pri očalih) montatura degli occhiali; anat.
    Varolijev most ponte di Varolio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    alp. ledeniški most ponte del ghiacciaio
    naravni most ponte naturale
    šol. šalj. oslovski most ponte dell'asino
    voj. pontonski most ponte su galleggianti
    avt. zadnji most ponte, assale posteriore
    aer. zračni most ponte aereo
  • môšnja (-e) f

    1. (mošnjiček) borsa, borsellino:
    odvezati mošnjo aprire, sciogliere la borsa
    zavezati mošnjo chiudere, stringere la borsa
    stiskati mošnjo tenere stretti i cordoni della borsa
    pren. mošnja nima brata ne sestre davanti agli interessi non esistono gli amici

    2.
    mošnja za tobak borsa per il tabacco

    3. anat. scroto; pog. borsa
  • mozaík (-a) m

    1. um. (tehnika in slika) mosaico:
    ravenski, poreški mozaiki i mosaici ravennati, parentini

    2. ekst. mosaico, centone

    3. bot. mosaico

    4. alp. (drobno razpokana površina skalovja) mosaico