Franja

Zadetki iskanja

  • oséba (-e) f

    1. persona:
    osebe istega spola persone dello stesso sesso
    skupina oseb gruppo di persone
    po osebi, na osebo a testa, pro capite

    2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
    ljubljena oseba persona amata
    vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
    civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
    uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
    pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
    glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
    osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi

    3. lingv. persona:
    v prvi osebi in prima persona

    4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
    jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
    v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
    kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
    jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
    rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
    oseba brez premoženja nullatenente
    pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
    oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
    oseba s plemiškim naslovom titolato
    jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
    med. oseba z dedno boleznijo tarato
  • oskrbéti (-ím) | oskrbováti (-újem) perf., imperf.

    1. provvedere, rifornire (di), fornire (a); approvvigionare; vettovagliare:
    oskrbeti z gorivom rifornire di carburante
    oskrbeti odjemalce z mlekom fornire il latte alla clientela
    oskrbeti vojsko z živežem provvedere di vettovaglie, vettovagliare l'esercito

    2. provvedere, procurare; equipaggiare, dotare, munire; erogare:
    oskrbovati z vodo, z elektriko erogare l'acqua, l'elettricità

    3. (doseči uresničitev česa) adoperarsi

    4. curarsi di, custodire, accudire a; med. assistere, medicare:
    oskrbeti rano medicare la ferita
    oskrbeti živino accudire alle bestie

    5. (upravljati) gestire, amministrare:
    oskrbovati zapuščino gestire l'eredità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    oskrbeti s potrebno dokumentacijo documentare
    oskrbeti s turističnimi objekti turisticizzare
    oskrbeti z doto dotare
  • oskrbovánje (-a) n

    1. rifornimento; approvvigionamento; erogazione:
    oskrbovanje z električnim tokom erogazione della corrente elettrica

    2. cura, assistenza; sussistenza

    3. custodia (del bestiame); governo, governatura

    4. amministrazione, gestione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. oskrbovanje s strelivom munizionamento
    navt. oskrbovanje z gorivom bunkeraggio
  • oslajèn (-êna -o) adj. dolce, zuccherato, dolcificato:
    oslajen z medom dolcificato con miele
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • ostróga (-e) f

    1. sprone, sperone:
    zbosti z ostrogami spronare, dare un colpo di sprone

    2. zool. sprone (del gallo)

    3. bot. sperone, sprone

    4. bot. nareč. (robidnica) rovo (Rubus fruticosus); mora
  • otájati (-am)

    A) perf.

    1. disgelare, sciogliere

    2. pren. sciogliere la lingua (a), indurre (uno) a parlare; persuadere, convincere:
    otajati koga z obljubami, s prošnjami persuadere qcn. con promesse, preghiere

    B) otájati se (-am se) perf. refl.

    1. sciogliersi

    2. pren. lasciarsi persuadere, arrendersi

    3. pren. migliorare:
    odnosi med državama so se otajali i rapporti fra i due Paesi sono migliorati
  • otépati (-am) | otêpsti (otêpem)

    A) imperf., perf.

    1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
    otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
    otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
    otepati orehe abbacchiare le noci

    2. battere (i cereali)

    3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
    otepati z repom scodinzolare

    4. pren. mangiare, spolverare

    5. pren. obl. ballare addosso:
    hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
    pren. otepati revščino vivere stentatamente
    pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
    otepati po cesti arrancare per la strada

    B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.

    1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
    otepati se funkcije rifiutare la carica

    2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
    otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica

    3.
    otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
    to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
    pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
    pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza
  • otíp (-a) m tocco, tasto:
    tkanina z mehkim otipom tessuto morbido al tocco
  • ovádba (-e) f denuncia; delazione:
    anonimna, pisna ovadba denuncia anonima, scritta
    kriva ovadba falsa denuncia
    dati, vložiti ovadbo presentare, esporre denuncia
    groziti z ovadbo minacciare la denuncia
  • ovênčan (-a -o) adj. inghirlandato, incoronato:
    vrniti se ovenčan z lovorom tornare da vincitore
    ovenčan z diademom diademato
  • ovênčati (-am) perf.

    1. incoronare, inghirlandare; fregiare

    2. pren.
    ovenčati (boj) z zmago vincere (una battaglia)
    ovenčati s slavo coprire di gloria
  • ovíjati (-am) | ovíti (ovíjem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere; avviticchiare; attortigliare:
    ovijati s slamo (steklenice) impagliare

    2. avvinghiare; cingere:
    oviti roke okrog vratu cingere il collo con le braccia

    3. foderare, incartare

    4.
    ovija me obup, velika skrb sono disperato, preoccupato

    5. avvolgere, torcere:
    ovijati perilo torcere, strizzare la biancheria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ovijati koga okoli mezinca avere un completo dominio su
    pren. ovijati steklenico sbevazzare
    ovijati lase v kito intrecciare i capelli, fare la treccia
    oviti z žalnim trakom abbrunare

    B) ovíjati se (-am se) | ovíti se (ovíjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi (in); avviticchiarsi, arrampicarsi:
    bršljan se ovija okrog drevesa l'edera si avviticchia all'albero
  • ovíra (-e) f

    1. ostacolo; ingombro, impedimento; remora, contrarietà:
    žična ovira reticolato
    voj. žične ovire cavalli di Frisia

    2. ekst. ostacolo, impiccio; šalj. busillis; pren. pastoia, scoglio:
    biti ovira essere di ostacolo (a)
    delati, premagati, premostiti ovire creare, superare gli ostacoli
    naleteti, zadeti ob ovire incontrare ostacoli
    objektivne, subjektivne ovire ostacoli di carattere oggettivo, soggettivo
    šport. tek z ovirami, čez ovire corsa a ostacoli
    birokratske ovire le pastoie burocratiche
    postavljati ovire frapporre ostacoli
    ovire (za zavarovanje posesti: stekla, bodeča žica) offendicula m pl.
  • ozír (-a) m

    1. riguardo; rispetto; precauzione, cautela; motivo:
    ravnati brez ozirov comportarsi, agire senza alcun riguardo
    iz zdravstvenih ozirov per motivi di salute
    vzeti, jemati v ozir prendere in considerazione

    2. (v adv. rabi izraža omejitev trditve):
    v marsikaterem oziru in molte cose, sotto molti, sotto certi aspetti
    v nobenem oziru niente affatto
    v nekem oziru parzialmente, in parte
    z ozirom na (glede na) quanto a, rispetto a, in base a, visto (che)
    brez ozira na indipendentemente da, indifferentemente da, per quel che riguarda
  • oznáčba (-e) f indicazione; designazione, definizione; caratteristica; segno distintivo, contrassegno:
    geogr. označba krajev in razdalj indicazione delle località e delle distanze
    osnovna označba nekega časa la caratteristica principale di un periodo
    muz. dinamična označba segno dinamico
    muz. interpretacijska označba segno interpretativo
    vet. označba živali s tetoviranjem, z žigom contrassegno del bestiame mediante tatuaggio, marchio
  • označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.

    1. segnare, contrassgnare, marcare:
    označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
    označiti igralne karte segnare le carte da gioco

    2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
    besede označujejo pojme le parole indicano concetti
    to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali

    3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
    nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
    označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura

    4. descrivere

    5. dimostrare, indicare:
    rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. označevati prstni red diteggiare
    označiti s kratico siglare
    označevati s paragrafi paragrafare
    lingv. označevati naglas accentare
    označiti z monogramom cifrare
  • ožgáti (ožgèm) | ožígati (-am) perf., imperf.

    1. abbruciacchiare; bruciare:
    strela je ožgala drevo un fulmine ha abbruciacchiato un albero
    slana je ožgala ajdo la brina ha bruciato il grano saraceno

    2. scottare; abbronzare

    3. pren.
    ožgati z jeznim pogledom, z jeznimi pogledi fulminare con lo sguardo, con occhiate
    ožgati z bičem dare una frustata
    ožgati (z ožigalkami) scottare
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa