Franja

Zadetki iskanja

  • blísk (-a) m

    1. fulmine; baleno:
    slepeč blisk un fulmine abbagliante
    blisk in grom fulmini e tuoni
    planiti kakor blisk piombare come un fulmine

    2. bagliore, lampo:
    blisk reflektorjev il bagliore dei riflettori
  • blískati | blískati se (-am (se))

    A) imperf. refl.

    1. lampeggiare:
    svetilnik se bliska v noči il faro lampeggia nella notte
    fotografi bliskajo z aparati le macchine dei fotoreporter lampeggiano

    2. tr. fare segnalazioni (con lampi di luce)

    3. ekspr. fulminare (con gli occhi, lo sguardo):
    bliskal je z očmi po prisotnih con gli cocchi fulminava i presenti

    4. risplendere, rilucere

    B) blískati se (blíska se) impers. lampeggiare, balenare:
    bliskalo se je in grmelo lampeggiava e tuonava
    ekspr. kolne, da se bliska bestemmia come un turco
    ekspr. tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi lo bastonano tanto da fargli vedere le stelle
  • blízu

    A) adv.

    1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
    tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
    pogledati od blizu guardare da vicino
    priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
    ne dati komur blizu essere inavvicinabile
    pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
    priti od blizu in od daleč venire da ogni dove

    2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
    pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina

    3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
    ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
    tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo

    4. (skoraj) quasi; circa:
    tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
    rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi

    B) prep.

    1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
    vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj

    2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
    blizu jutra verso il mattino
    blizu osmih verso le otto
    mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
    načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato

    3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
    tehta blizu centa pesa sul quintale
  • blók (-a) m

    1. (večstanovanjsko poslopje) casamento; caseggiato; blocco di case; isolato; pren. alveare; (v koncentracijskem taborišču) blocco;
    kupiti stanovanje v novem bloku acquistare un appartamento in un condominio, palazzo nuovo

    2. blocco, taccuino:
    risalni blok blocco da disegno
    blok z računi bollettario
    blok za recepte ricettario

    3. polit. blocco:
    desni, levi blok il blocco delle destre, conservatore; il blocco delle sinistre, progressista

    4. (velik kos materiala) blocco:
    blok marmorja blocco di marmo

    5. filat. blocco

    6. (zapora) blocco; posto di blocco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strojn. blok motorja blocco motore
    šport. startni blok blocco di partenza
    žel. blok sistema sistema di blocco; posto di blocco
  • blokírati (-am) perf., imperf.

    1. bloccare; fermare; arrestare; proibire:
    voj. blokirati luko bloccare un porto
    blokirati cesto bloccare una strada
    blokirati promet bloccare il traffico

    2. med., tisk. bloccare; šport. bloccare; placcare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. blokirati tekoči račun bloccare un conto corrente
    šah. blokirati kmeta bloccare il pedone
    blokirati preiskavo insabbiare un'inchiesta
  • bodóčnost (-i) f

    1. futuro:
    načrti za bodočnost progetti per il futuro

    2. futuro, avvenire; poi:
    boljša bodočnost un futuro, un avvenire migliore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fant ima še bodočnost è un giovane di belle speranze
    vse to je še pesem bodočnosti tutto ciò è ancora nelle mani di Dio
    preteklost in bodočnost il prima e il poi
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • bogástvo (-a) n

    1. ricchezza, ricchezze; bene, beni (tudi ekst.):
    živeti v bogastvu vivere nell'agiatezza, come un papa
    zapustiti komu svoje bogastvo lasciare a qcn. le proprie ricchezze
    zdravje je največje bogastvo la salute è il massimo bene, il bene più prezioso

    2. ricchezza; risorsa:
    naravna, rudna bogastva ricchezze naturali, minerarie

    3. knjiž. (velika raznovrstnost in množina) ricchezza, dovizia:
    bogastvo barv dovizia di colori
  • bogát (-a -o) adj.

    1. ricco; danaroso; opulento:
    bogata dežela un paese ricco
    bogata družba società opulenta
    bogato nahajališče rude ricco giacimento
    vitaminsko bogata hrana cibo ricco di vitamine
    bogat z izkušnjami ricco di esperienze

    2. abbondante:
    bogat pridelek raccolto abbondante

    3. (ki vsebuje raznovrstne elemente) ricco, svariato:
    bogata kulturna dejavnost svariata attività culturale

    4. knjiž. (dragocen, razkošen) lussuoso, sfarzoso:
    bogato darilo un regalo lussuoso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bogata napitnina mancia generosa
    bogata letina annata grassa
    šalj. lov. bogat lov chiappa
    bogat z glino argilloso
    bogat z nafto petrolifero
    bogata dedinja ereditiera
    bogata obleka paludamento
    šalj. bogata ženska papessa
    bogato darilo munificenza
  • bòj (bôja) m

    1. lotta, combattimento; battaglia:
    oborožen boj lotta armata
    krvav boj lotta cruenta
    boj proti okupatorju la lotta contro l'occupante
    boj na življenje in smrt lotta fino all'ultimo sangue
    boj prsi v prsi, mož na moža (combattimento)corpo a corpo
    iti v boj gettarsi nella lotta, nella mischia
    pasti v boju cadere combattendo

    2. (idejno nasprotovanje, spopadanje) lotta, scontro:
    politični boj lotta politica
    boj med mnenji scontro di opinioni
    razredni boj lotta di classe

    3. (prizadevanje za dosego določenega namena) lotta; battaglia; campagna:
    volilni boj campagna elettorale
    boj proti rasni diskriminaciji lotta, battaglia contro la discriminazione razziale

    4. šport. gara, disputa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smrtni boj agonia
    biol. boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
    boj za naslov la disputa di un titolo
    hist. investiturni boj lotta per le investiture
    boj proti mamilom guerra contra la droga
  • bójda adv. (baje) sembra, si dice:
    grad je bojda sezidal neki plemič sembra che il castello fosse stato costruito da un nobile
  • bóljši (-a -e) adj.

    1. komp. od dober migliore:
    on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

    2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
    knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
    pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

    3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
    soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
    dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
    šalj. boljša polovica la dolce metà
    PREGOVORI:
    premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
    boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari
  • bòr2 (bôra) m bezzo; baiocco; ekst. quattrino, quattrini, soldi:
    ne imeti bora v žepu non avere il becco di un quattrino
  • boríti se (-ím se) imperf. refl.

    1. lottare, combattere, battersi:
    boriti se kakor lev lottare da leone, come un leone
    boriti se na življenje in smrt combattere fino all'ultimo sangue

    2. (prizadevati si za kaj) battersi, lottare:
    boriti se za prvo mesto battersi per il primo posto
    boriti se s spancem lottare col sonno

    3. pren. (težko hoditi skozi kaj) avanzare, procedere faticosamente:
    boriti se skozi zamete procedere faticosamente nella neve
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. krepko se boriti z vinom sbevazzare, trincare
    pren. boriti se s smrtjo agonizzare
    pren. boriti se z jezikom parlucchiare una lingua
    pren. boriti se z mlini na veter combattere contro i mulini a vento
    boriti se z ramo ob rami combattere insieme, fianco a fianco
  • božjást (-i) f med. epilessia, morbo sacro, mal caduco:
    napad božjasti attacco epilettico
    imeti božjast soffrire di epilessia
    božjast ga je vrgla ha avuto un attacco di epilessia
  • bràt (bráta) m (pl. brátje, bráti)

    1. fratello:
    rojeni brat fratello germano
    starejši, mlajši brat fratello maggiore, minore
    knjiž. hist. solunska brata Cirillo e Metodio
    biti si podoben kakor brat bratu somigliarsi come fratelli, come due gocce d'acqua

    2. (pripadnik istega ali sorodnega naroda) ekst. pl. connazionali, fratelli

    3. pren. (kdor je soroden po mišljenju, usodi) fratello:
    brata v nesreči fratelli nella sventura
    brat po mleku fratello di latte
    rel. bratje po Kristusu fratelli in Cristo

    4. rel. fratello, confratello
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hiša je med brati vredna milijon la casa come minimo vale un milione
    kakor brata sva si siamo come due fratelli
    pren. pivski, vinski brat beone, ubriacone
    etn. deseti brat il decimo fratello
    rel. češki bratje frati boemi
    rel. manjši bratje fratelli minori, francescani
    rel. usmiljeni bratje fratelli della Misericordia
  • bráti (bêrem) imperf.

    1. leggere:
    brati na glas, črkovaje, gladko leggere ad alta voce, compitare, leggere speditamente
    brati Danteja leggere Dante

    2. (razumeti dogovorjene znake) leggere; interpretare:
    brati zemljevid, diagram, grafikon leggere una carta, un diagramma, un grafico

    3. pren. (ugotavljati po zunanjih znamenjih) leggre, comprendere, intuire:
    brati z obraza, v očeh leggere nel volto, negli occhi

    4. pren. (ugibati, napovedovati) leggere:
    brati z dlani leggere la mano

    5. (nabirati, trgati) raccogliere; nareč. vendemmiare:
    brati jagode raccogliere le fragole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. evropski (beri: zahodni) modernizem il modernismo europeo ovvero occidentale
    rel. brati mašo celebrare la messa
    pren. brati komu levite, kozje molitvice rimproverare qcn., dare a qcn. una lavata di capo
    pren. brati med vrsticami leggere tra le righe
    PREGOVORI:
    s hudičem ni dobro lešnikov brati dal cattivo è meglio tenersi alla larga
  • brázda (-e) f

    1. agr. solco (tudi pren.):
    izorati brazdo fare, scavare un solco
    vodna brazda (odvodnik) solco acquaio

    2. ekst. solco, incavo, fenditura

    3. navt. solco, scia

    4. bot. stigma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    brazda na dlani linea della mano
    elektr. brazda na gramofonski plošči il solco del disco fonografico
  • bŕca (-e) f (udarec z nogo) calcio; pedata:
    dati brco dare, tirare un calcio
    pog. pren. dati komu brco (odpustiti iz službe) licenziare qcn. su due piedi, in tronco, mandare via a calci
  • bŕcati (-am) | bŕcniti (-em) imperf., perf.

    1. calciare, tirare calci; scalciare; pog.
    brcati žogo giocare al pallone
    (kot podkrepitev) naj me koklja brcne, če lažem possa morire ammazzato se mento
    inter. naj ga koklja brcne! gli venisse un colpo!

    2. calciare, spingere col piede

    3. pren. (odpustiti iz službe) licenziare (su due piedi, in tronco)