všéčnost (-i) f
1. bellezza, fascino, attrattiva:
zavedala se je svoje všečnosti era cosciente del proprio fascino, di essere attraente
2. piacevolezza
3. soddisfazione, piacere, gradimento; gusto:
gledati kaj z všečnostjo guardare qcs. con piacere
podoba novih hiš je odvisna od všečnosti stanovalcev la fisionomia delle nuove case dipende dal gusto degli inquilini
Zadetki iskanja
- vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. alzare, sollevare, levare:
vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire
2. (narediti, delati višje) alzare:
vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano
3. sollevare:
vzdigniti bolnika sollevare il malato
pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
vulg. vzdigni no že rit e alzati!
4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
vzdigniti cene aumentare i prezzi
vzdigniti prodajo accrescere le vendite
vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita
5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta
6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare
7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
vzdigovati prst ammonire, minacciare
vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
hitreje vzdigovati noge andare più veloce
vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle
B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto
2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio
3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto - vzdrhtéti (-ím) | vzdrhtévati (-am) perf., imperf.
1. tremare:
vzdrhteti od mraza, razburjenja tremare dal freddo, dall'eccitazione
2. battere; fremere; vibrare:
srce ji je vzdrhtevalo od sreče il cuore le batteva di felicità
vzdrhtevati od jeze vibrare d'ira
3. delinearsi; sentirsi:
na ustnicah ji vzdrhteva smehljaj sulle sue labbra si delinea un sorriso - vzéti (vzámem)
A) perf.
1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.
2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!
3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti
4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)
5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare
6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo
7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale
8. farm. prendere (una medicina)
9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono
10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia
11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da
12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità
13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)
C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto - vzhòd (vzhóda) m
1. levata, il sorgere, lo spuntare (del sole)
2. oriente, Oriente, levante, est:
veter piha od vzhoda il vento soffia da est
usmeriti ladjo proti vzhodu dirigere la nave verso est
pravoslavni, slovanski vzhod l'Oriente ortodosso, slavo
geogr. Bližnji, Srednji vzhod Vicino, Medio Oriente
daljni vzhod Estremo Oriente
hist. države starega Vzhoda gli stati dell'Antico Oriente - vzkipéti (-ím) | vzkipévati (-am) perf., imperf.
1. ribollire
2. esplodere, erompere, prorompere:
iz ust so mu vzkipele obtožujoče besede dalla sua bocca proruppero parole di accusa
3. pren. irritarsi, andare in furia:
kri mu je vzkipela montò su tutte le furie
pren. pogovor je vzkipel v prepir il dialogo trascese in lite
pren. vzkipeti od jeze inalberarsi, perdere le staffe - vztrepetáti (-ám) | vztrepetávati (-am) perf., imperf.
1. tremare, trepidare, sussultare:
vztrepetati od groze tremare di terrore
2. pren. tremare, tremolare, ondeggiare:
listi vztrepetajo v vetru le foglie tremolano al vento
3. pren. tremare, trepidare:
vztrepetati za sinovo usodo trepidare per la sorte del figlio
4. pren. tremare, tremolare, sussultare:
glas mu vztrepeta la voce gli trema - zablískati (-am)
A) perf.
1. lampeggiare:
pren. zabliskati z očmi, s pogledom fulminare con lo sguardo
2. pren. luccicare, brillare, risplendere, scintillare:
oči mu zabliskajo od jeze i suoi occhi scintillano di rabbia
B) zablískati se (-am se) perf. impers.
1. balenare, lampeggiare:
zabliskati se in zagrmeti lampeggiare e tuonare
2. pren. (s smiselnim osebkom v dajalniku) balenare; capire:
pozno se mu je zabliskalo, kaj se je zgodilo molto tardi gli balenò l'idea di cosa fosse successo
iron. učencu se je zabliskalo v glavi lo scolaro capì, ebbe una folgorazione - začétek (-tka) m
1. inizio, principio:
začetek predstave, šole l'inizio dello spettacolo, della scuola
praznovati začetek novega leta festeggiare l'inizio dell'anno nuovo
pri tem delu smo šele na začetku col lavoro siamo appena agli inizi
začetek predstave il principio dello spettacolo
začetki civilizacije i principi della civiltà
2. inizio, esordio:
sonet spada med njegove pesniške začetke il sonetto si colloca agli esordi del poeta
3. inizio, avvio; muz. attacco (di composizione musicale):
dramatičen začetek pripovedi un avvio drammatico del racconto
4. (točka, odkoder ima kaj prostorsko razsežnost) inizio:
začetek in konec črte inizio e fine della linea
5. (v adv. rabi) od začetka, na začetku dapprincipio, dapprima, sulle prime:
na začetku se je zelo bal sulle prime aveva una gran paura
muz. od začetka da capo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
začetek in konec ekst. l'alfa e l'omega (di qcs.)
začetek nove vrste capoverso
začetek šolskega leta riapertura della scuola
začetek strani capopagina
PREGOVORI:
petek — slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte - začúdenje (-a) n meraviglia, stupore, sorpresa:
izražati začudenje esprimere meraviglia
pren. okamneti, onemeti od začudenja ammutolire dalla sorpresa
vzklik začudenja esclamazione di stupore - zád adv. pog. (zadaj) dietro:
od zad (odzad) di dietro
pejor. lizati koga spred in zad leccare il culo a qcn. - zádaj adv. dietro, di dietro:
v gledališču sedeti zadaj a teatro stare seduti dietro
priti od zadaj venire di dietro
biti zadaj v primerjavi z razvitimi essere arretrati a paragone dei paesi sviluppati
ura je zadaj l'orologio va indietro
boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti
pejor. streči komu spredaj in zadaj leccare il culo a qcn. - zadrhtéti (-ím) perf. ➞ drhteti
1. tremare; tremolare
2. tremare, trepidare; rabbrividire:
srce zadrhti od sreče il cuore trepida dalla felicità
od groze je zadrhela tremò, rabbrividì dal raccapriccio - zagomazéti (-ím) perf.
1. formicolare; brulicare:
ob strelu je na trgu zagomazelo kot v mravljišču allo sparo, la piazza brulicò come un formicaio
2. informicolirsi, provare formicolii; avere la pelle d'oca:
impers. od groze mu je zagomazelo po vsem telesu dal terrore gli venne la pelle d'oca su tutto il corpo - zagoréti (-ím) | zagorévati (-am) perf., imperf.
1. prender fuoco, infiammarsi
2. ardere, accendersi (tudi pren.)
3. pren. ardere, divampare:
v srcu mu je zagorelo sovraštvo il suo cuore arse di odio
v deželi je zagorel upor nel paese divampò la rivolta
4. pren. zagoreti od accendersi, infiammarsi, emozionarsi:
zagoreti od presenečenja emozionarsi dalla sorpresa
5. pren. entusiasmarsi (per); innamorarsi, infiammarsi (di):
zagorel je za nov načrt si entusiasmò per il nuovo progetto
zagorel je za sošolko si innamorò di una compagna di scuola
6. abbronzarsi; prendersi un'abbronzatura:
na počitnicah je lepo zagorel durante le vacanze si prese una bella abbronzatura
7. arrossire:
zagoreti od jeze, od sramu arrossire di rabbia, di vergogna - zagrméti (-ím) perf.
1. impers. tuonare:
zabliskalo se je in zagrmelo lampeggiò e tuonò
2. pren. tuonare, rombare, risuonare:
motor je zagrmel in utihnil il motore rombò, poi tacque
v dvorani je zagrmelo od ploskanja la sala risuonò di uno scroscio di applausi
3. pren. precipitare:
snežni plaz je zagrmel v dolino la valanga precipitò a valle
4. pren. tuonare:
molči, je jezno zagrmel taci, tuonò infuriato - zahájati (-am) | zaíti (-ídem) imperf., perf.
1. tramontare (sole, luna)
2. smarrirsi, sbagliare strada; pren. deviare, sviare:
pren. zahajati stran od bistvenega divagare
3. knjiž. (večkrat hoditi) andare, frequentare, bazzicare:
zahajati v gostilno andare all'osteria, essere un cliente abituale dell'osteria
zahajati v gledališče andare a teatro, essere un habitué del teatro
4.
zaiti v stisko trovarsi nei guai
zaiti pod vpliv essere succubo di qcn.
zaiti v dvome essere assillato dal dubbio
zaiti v dolgove indebitarsi
zaiti v politiko darsi alla politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. igralčeva slava zahaja la notorietà dell'attore va tramontando, l'attore è sul viale del tramonto - zahòd (-óda) m
1. tramonto (del sole)
2. geogr. occidente, ovest, ponente; knjiž. occaso:
veter piha od zahoda il vento soffia da occidente
3. geogr. occidente, ovest, ponente:
živeti na zahodu dežele vivere nella parte occidentale del paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
film o Divjem zahodu western
Divji zahod Far West
pren. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga venire da tutte le parti del mondo
4. polit. Zahod Occidente, Paesi occidentali:
gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom la cooperazione economica tra i Paesi orientali e occidentali - zaiskríti se (-ím se) perf. refl.
1. luccicare, mandar scintille
2. brillare:
oči so se zaiskrile od veselja gli occhi brillarono di gioia
3. risplendere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zaiskrilo se mu je v glavi capì, gli si accese la lampadina in testa - zajókati (se) (-am (se)) perf. (refl.) scoppiare a piangere; piangere, singhiozzare:
zajokati od bolečine, od jeze, od sreče piangere di dolore, di rabbia, di felicità