Franja

Zadetki iskanja

  • súh (-a -o)

    A) adj.

    1. secco, asciutto, arido:
    suha zemlja terra secca
    suh kruh pane secco
    pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

    2. secco, rinsecchito, scheletrito:
    suhe roke braccia rinsecchite

    3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
    suhe gobe funghi secchi
    suho sadje frutta secca

    4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
    suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
    suho britje rasatura a secco

    5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
    suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

    6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
    kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
    pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
    zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
    pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
    teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
    ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
    pren. imeti suho grlo avere sete
    pren. biti suh kot poper essere al verde
    kem. suha destilacija distillazione secca
    suha hrana cibo conservato
    um. suha igla punta secca
    geogr. suha jama grotta asciutta
    pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
    pren. suha južina spilungone
    gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
    kozm. suha koža pelle secca
    fiz. suha para vapore secco
    obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
    gastr. suha salama salamino
    mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
    suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
    suha vejica fuscello, stecco
    elektr. suhi člen elettrolito colloidale
    navt. suhi dok bacino di carenaggio
    teh. suhi led ghiaccio secco
    alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
    šport. suhi trening allenamento in palestra
    grad. suhi zid muro a secco
    agr. suho vino vino secco

    B) súhi (-a -o) m, f, n
    suhi in debeli i magri e i grassi
    likati na suho stirare a secco
    biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
    pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
    hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
    priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno
  • súho (-ega) n (kopno) terraferma:
    pren. postaviti koga na suho riportare, rimettere coi piedi a terra
    potegniti na suho tirare a secco
    počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
  • svét (-á) m

    1. mondo, universo; terra:
    star kot svet vecchio come Matusalemme
    stvarjenje sveta la creazione del mondo
    spoznavati svet conoscere il mondo
    lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

    2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
    duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
    naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

    3. (del zemeljske površine) area, zona:
    gorat, hribovit svet zona montuosa
    raven svet zona pianeggiante

    4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
    organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
    rastlinski svet le piante, la flora
    ribji svet i pesci
    živalski svet gli animali, la fauna

    5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
    čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
    podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

    6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
    antični svet il mondo antico
    moderni, sodobni svet il mondo moderno

    7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
    svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
    svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

    8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
    moški, ženski svet gli uomini, le donne
    mladi svet i giovani
    strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
    slovanski svet gli slavi

    9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
    odpovedati se svetu rinunciare al mondo

    10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
    svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
    star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
    pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
    pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
    pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
    pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
    spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
    pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
    živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
    ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
    spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
    rel. oni svet l'aldilà
    politika mu je tuj svet di politica non s'intende
    raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
    pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
    filoz. čutni svet il mondo sensibile
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo
  • svetló | svêtlo | svètlo adv.

    1. chiaro:
    svetlo moder blu chiaro
    pren. svetlo pogledati guardare sorpreso, sbalordito

    2. (v pov. rabi)
    bilo je svetlo kot podnevi era chiaro come in pieno giorno
    postajalo je svetlo, ko smo vstali si faceva giorno quando ci alzammo
  • svínec (-nca) m

    1. kem. piombo (Pb):
    taliti svinec fondere il piombo
    rudnik svinca miniera di piombo
    kovček težak, kot bi bil iz svinca una valigia pesante come il piombo
    pog. zastrupiti s svincem avvelenare col piombo
    s svincem okovana palica bastone con la punta di piombo

    2. pren. (svinčenka) pallottola (di piombo), piombo:
    dobiti svinec v trebuh essere ferito al ventre
    svinec mu je legel na veke aveva le palpebre pesanti dal sonno
    metal. mehki, trdi svinec piombo puro, piombo all'antimonio
  • svínja (-e) f

    1. (samica prašiča) scrofa, troia, maiala; ekst. maiale:
    zaklati svinjo ammazzare il maiale
    kruljenje svinje il grugnito del maiale

    2. vulg. porcaccione, porco, fetente

    3. metal. bava, sbavatura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. metati bisere svinjam gettare le gemme ai porci
    delati s knjigo kot svinja z mehom non aver nessun riguardo per i libri
    pog. podati se komu kot svinji sedlo essere un pugno nell'occhio (di vestito, accessorio e sim.)
    zool. pl. svinje suidi (sing. -e) (Suidae)
    divja svinja cinghiale (Sus scropha)
    agr. pitovna svinja maiale da ingrasso
    prasna svinja scrofa madre
  • šála (-e) f

    1. scherzo, celia:
    nedolžna šala scherzo innocente
    neokusna šala scherzo di cattivo gusto, brutto scherzo, scherzo da prete
    narediti šalo fare, giocare uno scherzo
    prvoaprilska šala pesce d'aprile

    2. (dovtip) barzelletta; facezia, arguzia; battuta:
    stresati šale raccontare barzellette
    dobra, groba, neprimerna, opolzka šala barzelletta spiritosa, rozza, indecente, spinta

    3. (šaljenje) scherzo; ridere:
    pogovor zasukati v šalo buttare il discorso in ridere

    4. v šali, za šalo (v adv. rabi) per scherzo:
    narediti kaj kot za šalo fare qcs. come niente fosse
    kaj reči za šalo dire qcs. per scherzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. to ni šala non è una bagatella
    denimo šalo na stran scherzi a parte
    ne poznati šale non scherzare; ekst. non stare allo scherzo
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • šíba (-e) f

    1. bacchetta, verga; vinco:
    tresti se kot šiba na vodi tremare come una verga
    šiba bajanica bacchetta divinatoria
    košara iz šib un cesto di vinchi

    2. bacchettata

    3. pren. star. (velika nadloga, nesreča) flagello, calamità:
    šiba božja flagello di Dio

    4. gosp. sbattitore a frusta, frusta

    5. (pri dežniku) stecca; bacchetta:
    nekdaj tek skozi šibe (kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih) il passare per le bacchette
  • šíkati se (-am se) impers. pog. addirsi, convenire, confarsi:
    človek, kot se šika uomo perbene
    tako govorjenje se ne šika mlademu človeku un discorso simile non si addice al giovane
  • širòk (-ôka -o) adj.

    A)

    1. largo; ampio:
    klobuk s širokimi krajci cappello con larghe tese
    široka ramena larghe spalle
    široka obleka vestito ampio

    2. largo, vasto, grosso:
    človek širokih nazorov uomo di idee larghe
    za to se zanima široka javnost ciò interessa il grosso pubblico
    široko delovno področje vasto campo d'azione
    biti širši kot daljši essere molto grasso, obeso
    široko filmsko platno schermo panoramico
    širok kozarec tumbler
    široka steklenica toscanella
    lingv. široki samoglasnik vocale larga, aperta
    žel. široki tir scartamento largo
    med. široka trakulja tenia del pesce (Dibothriocephalus latus)
    anat. široka mišica vasto
    široka guma (pri avtu) pneumatico a bassa pressione; (pri kolesu) ballonet

    B) širôki (-a -o) m, f, n
    na široko odpreti okno spalancare la finestra
    pripovedovati na dolgo in široko raccontare in lungo e in largo, raccontare diffondendosi nei particolari
  • škràt (škráta) m

    1. mitol. folletto; gnomo, elfo:
    nagajiv kot škrat dispettoso come un folletto

    2. pren. nanerottolo, lillipuziano

    3. pren. monello, ragazzo impertinente

    4. evf. diavolo:
    tiskarski škrat errore tipografico, refuso
  • škrlát (-a) m (barva, tkanina) porpora; knjiž. ostro, (colore) scarlatto:
    (v obraz) rdeč kot škrlat rosso acceso (in faccia)
    obleči škrlat indossare la porpora (cardinalizia)
  • štéti (štéjem)

    A) imperf.

    1. contare; calcolare:
    šteti do deset contare fino a dieci
    šteti na prste contare sulle dita
    šteti denar contare i soldi

    2. essere di, fare, avere:
    njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
    mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

    3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
    pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

    4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
    kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
    k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
    šteti za considerare, ritenere
    tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
    abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
    predpis več ne šteje la norma non è più valida
    šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
    pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
    šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
    šteti dvajset let avere vent'anni
    šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
    šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
    drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
    pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

    B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

    C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
    šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
    šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
    v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
    šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati
  • štírna (-e) pog. (šterna) pozzo:
    voda iz štirne acqua del pozzo
    pren. fant je zabit kot štirna il ragazzo è uno stupidone, pog. un minchione, nareč. un pirla, vulg. un coglione
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • téčen (-čna -o) adj.

    1. sostanzioso

    2. appetitoso, gustoso, saporito

    3. noioso, importuno, fastidioso:
    biti tečen kot (podrepna) muha essere noioso come un tafano

    4. pedante, seccatore; pog. palloso
  • têči (têčem) imperf.

    1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
    kri teče il sangue scorre
    teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
    pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
    iz rane teče kri la ferita gronda sangue
    teči kot blisk correre come il fulmine
    teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
    teči sem in tja correre avanti e indietro
    besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
    teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
    po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
    voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
    mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
    vrv teče po škripcu la fune scarrucola
    teči nazaj rifluire (di fiume)
    teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
    teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
    Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

    2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
    kolesa tečejo le ruote girano

    3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
    misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
    dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
    grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

    4. (trajati) correre:
    teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
    čas hitro teče il tempo corre veloce

    5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
    oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

    6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
    teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
    tečem po kruh corro a comprare il pane
    teči kot zajec correre come una lepre
    teči 100 metrov correre i cento metri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
    plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
    pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
    pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
    evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
    zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
    ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua
  • tečnáriti (-im) imperf.

    1. importunare, infastidire, dare fastidio; vulg. rompere le tasche, rompere:
    bolje je, da hodi igrat nogomet, kot pa da tečnari doma è meglio se gioca a calcio che dia fastidio per la casa

    2. insistere; sollecitare:
    toliko časa je tečnaril, da so mu ustregli insistette tanto che finirono con l'accontententarlo