godálo (-a) n muz. strumento a corda; arco:
godala in tolkala strumenti a corda e a percussione
koncert za fagot in godala concerto per fagotto e archi
Zadetki iskanja
- godíti se (-í se) imperf. impers. ➞ zgoditi se
1. accadere, succedere, capitare:
čudeži se ne godijo i miracoli non succedono
2. (s smiselnim osebkom v dativu, biti, živeti) stare, andare, vivere:
dobro, slabo se mu godi gli va bene, male
pren. tebi se pa godi te la passi, eh?
pren. goditi se (komu)
kot vrabcu v prosu vivere da papa, come un papa
godi se mi krivica mi è stata fatta una (grave) ingiustizia - godrnjáti (-ám) imperf. ➞ zagodrnjati
1. brontolare, mugugnare; pog. taroccare:
ko je doma, samo godrnja quando è in casa non fa che brontolare
2. (nerazločno govoriti) brontolare, borbottare, bofonchiare:
ves čas je godrnjal sam zase tutto il tempo borbottò fra se - gòl (gôla -o)
A) adj.
1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
golo drevje alberi nudi, spogli
gola zemlja terreno brullo
2. (ki je brez obleke) nudo:
gol do pasu a torso nudo
3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
gole stene pareti nude
gola soba stanza spoglia
4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
videti z golim očesom vedere a occhio nudo
biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
elektr. gola elektroda elettrodo nudo
gola zavist pura invidia
bot. goli cvet fiore nudo
zool. goli polž lumacone ignudo
elektr. goli vodnik conduttore nudo
B) gôli (-a -o) m, f, n
našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
sleči do golega denudare
sečnja (gozda)
do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo - gólk (-a) m zastar. il parlare, la parola
PREGOVORI:
golk je srebro, molk je zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro - gólt (-a) m pren.
1. (žrelo, grlo) gola:
grižljaj se mu je zataknil v goltu il boccone gli è rimasto in gola
pren. vse mu gre v nenasitni golt è un ingordo
2. anat. faringe - goníti (gónim)
A) imperf.
1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
goniti vesla remare
veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti
2. incitare, spronare; abs. correre;
goniti konja incitare il cavallo
pren. goniti sovražnika incalzare il nemico
3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo
4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare
5. cacciare via, scacciare
6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
lov. pes goni il cane insegue la selvaggina
B) goníti se (-im se) imperf. refl.
1. essere in calore, in fregola
2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi - gôr adv. ➞ gori
1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
ekst. gor in dol qua e là
2. gor — dol:
en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once - gôra (-e) f
1. monte, montagna; vetta:
v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
velik ko gora alto come una montagna
geogr. ledena gora iceberg
(vzklik) križana gora! santo cielo!
2. nareč. vigneto in collina
3. bosco (di montagna)
4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
gora denarja un flagello di quattrini
imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
naše gore list uno dei nostri, un connazionale
šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna - goréti (-ím) imperf. ➞ zgoreti
1. bruciare, ardere:
ogenj gori v kaminu il fuoco arde nel camino
2. pren. bruciare:
glava mu gori la testa gli brucia
3. pren. (biti v veliki meri, kazati se v veliki meri, biti čustveno vznemirjen) ardere, bruciare:
v njem je gorela strast dentro gli bruciava la passione
goreti od ljubezni, sovraštva, želje ardere di amore, di odio, dal desiderio (di)
4. (kazati veliko navdušenje za) amare appassionatamente, ardere d'amore per, bruciare di; essere appassionato di:
goreti za domovino amare la patria
goreti za šport essere appassionato dello sport
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
saj ne gori (voda), saj mu še ne gori nad glavo perché tanta fretta, tanta premura?
srce mu gori zanjo è innamorato di lei
pren. goreti pod nogami, petami essere in grave pericolo, bruciare (a qcn.) sotto i piedi
bežati, kot bi tla gorela pod nogami scappare a gambe levate
igre gori fuoco
PREGOVORI:
če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre, tutto il mondo l'avrebbe - gospá (-é) f
1. signora:
želite, gospa? la signora desidera?
gospe in gospodje signore e signori
rel. nebeška Gospa la Madonna
2. (žena, soproga) signora, moglie; redko padrona
3. (dama) signora, dama:
prava gospa una vera signora
vsaka bi bila rada gospa tutte vorrebbero fare le (gran) signore
4. (poročena pripadnica plemiškega ali meščanskega sloja) signora; donna:
gospa Helena donna Elena - gospód (-a) m
1. signore:
(v nagovoru s pristavkom poklica) gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor dottore, ingegnere, professore
da, gospod! sissignore; voj. signorsì
ne, gospod nossignore; pog. signornò
2. (mož, soprog) marito, signore; padrone
3. (duhovnik) prete:
študirati za gospoda studiare per prete
poslati po gospoda mandare per il prete
4. (kot pristavek k imenu duhovnika) don:
gospod Golob don Golob
5. (moški odličnega vedenja; moški, ki udobno živi) signore:
on je (pravi) gospod è un vero signore
biti gospod fare il signore
6. (pripadnik plemiškega stanu) signore;
fevdalni, zemljiški gospod feudatario
7. Gospod rel. (Kristus, Bog) Signore, Dio, Gesú Cristo:
Gospod ga je poklical k sebi ha reso l'anima a Dio
pren. zaspati v Gospodu addormentarsi nel bacio del Signore
pog. Gospod Bog Domineddio
PREGOVORI:
kakršen gospod, tak sluga quando il padrone zoppica il servo non va dritto - gospodáriti (-im) imperf.
1. amministrare:
dobro gospodariti amministrare bene, oculatamente
gospodariti s čim gestire qcs.
2. (imeti, izvajati oblast) essere padrone, dominare, signoreggiare:
gospodariti nad življenjem in smrtjo essere padrone della vita e della morte - gospodárski (-a -o) adj.
1. economico, dell'economia:
gospodarska blokada blocco economico
gospodarska dejavnost attività economica
gospodarska kriza crisi economica
gospodarska politika politica economica
gospodarska velesila potenza economica
gospodarska zaostalost arretratezza economica
gospodarski center centro economico
gospodarski ciklus ciclo economico
gospodarski načrt piano economico
gospodarski razvoj sviluppo economico, crescita economica
hiša z gospodarskimi poslopji casa (d'abitazione) più servizi
gospodarska avtarhija autarchia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gospodarski potencial potenziale economico
gospodarski sistem sistema economico
gospodarska zbornica Camera di commercio, industria e agricoltura
gospodarska neuravnoteženost diseconomia
gospodarska poživitev ripresa economica
gospodarska škoda stangata
gospodarska trdnost standing
gospodarski nauki dottrine economiche
Evropska gospodarska skupnost Comunità Economica Europea (C.E.E.)
gospodarski boom boom
gospodarski liberalizem liberismo
gospodarsko oživljanje ripresa economica
2. redko (gospodaren, varčen) economico, parsimonioso - gòst (gôsta) | gôstja (-e) m, f
1. ospite; commensale:
dobiti, imeti goste avere ospiti in casa
sprejemati goste ricevere gli ospiti
povabiti v goste invitare
priti v goste far visita
odličen gost ospite illustre
dobrodošel, nezaželen gost ospite benvenuto, indesiderato
2. (kdor se začasno mudi v lokalu, hotelu ipd. ) ospite:
stalen, prehoden gost ospite abituale, assiduo, fisso; ospite casuale, avventizio
3. šport. (gostujoče moštvo) squadra ospite
PREGOVORI:
gost je kakor riba, po treh dnevih smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza - gostováti (-újem) imperf.
1. essere in tournée:
včeraj so gostovali na igrišču v Domžalah avstrijski reprezentanti ieri si è esibita sul campo di Domžale la squadra (ospite) austriaca
2. essere (temporaneamente) ospitato:
učiteljišče gostuje v gimnaziji l'istituto magistrale è temporaneamente ospitato nell'edificio del liceo
3. essere ospite - gotòv (-óva -o)
A) adj.
1. fatto, finito; approntato, pronto:
knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti
2. sicuro, certo:
rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
biti gotov česa essere certo di qcs.
3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura
4. (v gotovini) in contanti:
gotov denar contanti
gotovo plačilo pagamento in contanti
5. (neki, nekateri) certo, dato:
o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare
B) gotóvi (-a -o) m, f, n
priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro - góvor (-a) m
1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta
2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola
3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'
4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre
5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto - góvoren (-rna -o) adj. del discorso, della parola, orale, verbale; parlato:
govorna sposobnost dono della parola, capacità di parlare
govorno in pisno sporazumevanje comunicazione verbale e scritta
govorni organi organi fonatori
med. govorne motnje logopatia; paralalia
govorne napake disturbi, difetti di pronuncia
pošta govorna enota scatto
lingv. govorni jezik lingua parlata, parlato
rad. govorni del oddaje (posnetek) speakeraggio - govoríti (-ím) imperf.
1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente
2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.
3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano
4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto
5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro