Franja

Zadetki iskanja

  • pét (pêtih) numer. cinque:
    vstajati ob petih alzarsi alle cinque
    rtv. kanal pet canale cinque
    pren. pet minut pred dvanajsto all'ultimo minuto
    za pet kriščevih ran per l'amor del cielo
    pren. imeti ženinov na vsak prst po pet avere sposi a volontà, a bizzeffe
    drži se, kot da ne zna do pet šteti fa il finto tonto
    pren. imeti do česa pet korakov essere a due passi da qcs.
    pet nas je siamo in cinque
  • pêta (-e) f

    1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
    zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
    nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
    vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
    brusiti pete camminare, correre veloci
    pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
    lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
    odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
    obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
    biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
    gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
    imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
    biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
    biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
    anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

    2.
    igelna peta gambo (dell'ago)
    peta pluga la suola dell'aratro
    peta kose sperone della falce
    PREGOVORI:
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • pétek (-tka) m venerdì, pog. venere:
    rel. spoštovati petek, ne jesti mesa na petek osservare il venerdí
    rel. veliki petek Venerdí Santo
    črni petek un giorno infausto
    petek in svetek tutti i santi giorni
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte
  • Péter (-tra) m Pietro; pog. Piero;
    Peter ali Pavel chicchessia, Tizio o Caio
    ne potrebujem ne Petra ne Pavla non ho bisogno di nessuno
    igre črni Peter uomo nero
  • pezdír (-ja) m bot. canapule (della canapa, del lino); bibl.
    pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne nota il fuscello nell'occhio del prossimo e non vede la trave nel proprio
  • píčica (-e) f dem. od pika ➞ pikica puntino:
    pičica na i punto sulla i
    pren. do pičice a puntino
    pren. niti pičice ne povedati non dire, non confidare proprio niente, tenere l'acqua in bocca
  • píčiti (-im) | píkati (-am) perf., imperf. pungere, mordere (tudi ekst.); beccare:
    komarji so pikali le zanzare pungevano
    pren. le kaj ga je pičilo, da odhaja ma cosa lo ha preso che se ne va?
    pren. puška nese, kakor jo piči il fucile porta dove gli pare
    pren. če me bo pičilo, pridem se mi viene voglia, vengo
    kokoši pikajo zrnje le galline beccano il mangime
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
  • píčlo

    A) adv. poco, modestamente, scarsamente

    B) píčlo (-ega) n poco:
    z denarjem smo na pičlem di soldi ne abbiamo pochi
  • pískati (-am) | pískniti (-em) imperf., perf.

    1. zufolare, suonare il piffero

    2. fischiare:
    lokomotiva piska la locomotiva fischia
    šport. piskati osebno napako fischiare un fallo personale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (s čim) tenko piskati stentare, tribolare, vivacchiare
    bil je hud, da je kar piskal era fuori di sé dalla rabbia, sbuffava di rabbia
    da mi ne piskneš o tem e non fiatare!
  • písniti (-em) perf. fiatare; dire, raccontare:
    glej, da nikomur ne pisneš non fiatare!, acqua in bocca!
    ves dan ni niti pisnil non ha aperto bocca tutto il giorno
  • píti (píjem) imperf.

    1. bere:
    piti čaj, kavo, vino bere il tè, il caffè, il vino
    hlastno piti bere avidamente
    piti počasi bere lentamente, centellinare
    piti čez mero strabere
    piti na dušek, po malem bere a garganella, sorseggiare
    piti kot goba, krava, žolna bere come una spugna
    piti na zdravje bere, brindare alla salute

    2. (uživati alkoholne pijače) bere; pren.
    piti na žive in mrtve bere a più non posso

    3. pren. ammirare, godere; attingere:
    pil je lepoto polj godeva la bellezza della campagna
    iz njenih besed je pil tolažbo traeva consolazione dalle sue parole

    4. pren. assorbire, esaurire:
    neprestano delo mu pije moči il continuo lavoro esaurisce le sue forze

    5. (vsrkavati) assorbire:
    goba pije la spugna assorbe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    piti besede z odprtimi usti ascoltare attentamente, pendere dalle labbra di, bere le parole di
    pren. piti komu kri succhiare il sangue a qcn.
    piti kaj z materinim mlekom succhiare col latte materno
    piti iz čaše modrosti, učenosti farsi, diventare saggio, erudito
    ne vedeti, kdo pije in kdo plača gestire male, in modo sconclusionato
    piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
  • pláčati (-am) | plačeváti (-újem) perf., imperf.

    1. pagare:
    drago plačati pagare caro
    vnaprej plačati pagare in anticipo
    plačati v gotovini pagare a pronta cassa, sulla cavezza
    plačati v naravi pagare in natura
    plačati ob prejemu blaga pagare alla consegna
    plačati v obrokih, z gotovino pagare a rate, in contanti
    plačati komu pijačo pagare, offrire da bere a qcn.
    Natakar, plačam! Cameriere, il conto!

    2. pagare, liquidare, saldare; versare; soddisfare:
    plačati carino (za) sdaziare, sdoganare qcs.
    plačati dolg soddisfare (a) un debito
    plačati račun saldare il conto
    plačati menico onorare una cambiale

    3. pren. pagare, remunerare:
    Bog plačaj Dio (glie)ne rimeriti
    pren. plačati z glavo, z življenjem pagare con la vita
    pren. to mi boš plačal me la pagherai
    pren. plačevati ceho za druge, plačevati tuje grehe pagare per gli altri
  • plót (-a) m steccato, recinto, cinta; siepe; (okoli vrta) chiudenda; ingraticciata:
    lesti čez plot arrampicarsi sullo steccato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    držati se svojih nazorov kot pijanec plota essere incrollabile, fermo nei propri principi; essere inflessibile, rigido
    pren. imeti kaj za plotom nascondere qcs.
    pren. ne videti preko svojega plota non vedere al di là del naso
    pren. skakati čez plot essere infedele, correre la cavallina, mettere le corna
  • pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

    A) imperf., perf.

    1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
    pobirati krompir raccogliere le patate
    pobrati s tal raccogliere da terra
    pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
    pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
    pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

    2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
    pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
    pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
    pobirati davke riscuotere le tasse

    3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
    epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
    jetika jo pobira va deperendo per la tisi

    4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
    pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

    5.
    pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
    pobrati jo andarsene, battersela

    6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
    omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

    7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
    zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
    pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
    pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
    pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
    sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
    pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
    pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
    obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
    med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
    pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
    pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
    pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
    umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
    pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
    pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
    pren. pobrati k vojakom arruolare
    pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
    pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
    pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
    pobirati klasje spigolare
    pobirati kokone sbozzolare
    pobirati kokone z vej sfrascare
    pobirati prispevke questuare

    B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, rizzarsi

    2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

    3. pog. riprendersi
  • póčen (-a -o) adj. spaccato, rotto, incrinato, fesso; (o oblačilu) strappato, lacero:
    počen (vreščeč)
    glas voce fessa
    pren. ne biti vreden počenega groša non valere un'acca, non valere un soldo bucato, non valere un fico secco
  • počítek (-tka) m riposo; quiete, requie; relax:
    prijeten počitek! buon riposo!
    potrebovati počitek aver bisogno di riposo
    nedeljski, popoldanski počitek il riposo domenicale, pomeridiano
    skrbi mu ne dajo počitka le preoccupazioni non gli danno requie
    dom počitka casa di riposo (per anziani)
    evf. položiti koga k počitku seppellire qcn.
    evf. kraj počitka cimitero
  • počíti (počíjem) | počívati (-am) perf., imperf.

    1. riposare, riposarsi; (spati, ležati) dormire; evf. (biti pokopan) riposare, giacere, essere sepolto:
    evf. tukaj počiva ... qui giace...
    počivati v miru riposare in pace

    2. (biti v stanju neaktivnosti) riposare; essere fermo:
    počivati na lovorikah riposare sugli allori
    pustiti zemljo počivati lasciar riposare la terra
    stroji počivajo le macchine sono ferme

    3. (biti, ležati) riposare, posare:
    otrokova glava je počivala na materinih prsih la testa del bambino riposava sul seno della madre
    PREGOVORI:
    nesreča nikoli ne počiva i guai non occorre chiamarli
  • podájati (-am) | podáti (-dám)

    A) imperf., perf.

    1. dare, porgere

    2. šport. passare, centrare; smistare:
    podati z glavo passare di testa
    podati žogo servire, allungare la palla
    podati žogo na center traversare al centro, crossare

    3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
    podajati učno snov presentare la materia
    podati pesem recitare la poesia
    podajati vlogo recitare, interpretare la parte
    podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale

    4. nareč. sgridare, rimproverare

    B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.

    1. pog. stare bene, donare:
    temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
    tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente

    2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
    podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
    podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo

    3. (vdati, vdajati se) arrendersi

    4. (upogibati se, udirati se) cedere;
    zemljišče se podaja il terreno sta cedendo

    C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
    podati si roke darsi la mano
    veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
    pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero
  • podárjen (-a -o) adj. donato, regalato
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda v zobe a cavallo donato non si guarda in bocca
  • podírati (-am) | podréti (-drèm)

    A) imperf., perf.

    1. abbattere (alberi, selvaggina); ekst. uccidere; (ustreliti, streljati) colpire; investire (di veicolo)

    2. abbattere, demolire, sventrare, smantellare (edificio); smontare (tenda)

    3. (parati, sparati) scucire, disfare

    4. pren. distruggere, turbare, disturbare

    5. pren. (čustveno prizadeti) abbattere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. podreti mostove za seboj tagliarsi, bruciarsi i ponti alle spalle
    šport. podreti rekord abbattere un record
    pren. podreti kupček ruttare
    podreti veliko žensk essere un grande donnaiolo, un seduttore, un tombeur de femmes franc.
    grad. podirati odre spalcare
    voj. podirati šotore decampare
    grad. podirati zid smurare

    B) podírati se (-am se) | podréti se (-drèm se) imperf., perf. refl. abbattersi, crollare; rovinare:
    hiša se podira la casa sta crollando, è fatisciente
    zaradi tega se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    ne grem, pa če se svet podre non vado, dovesse crollare il mondo