zmágati (-am) | zmagováti (-újem) perf., imperf.
1. vincere, uscire vincitori; avere la meglio, prevalere, spuntarla; trionfare:
zmagati po hudem boju vincere dopo accanita battaglia
zmagati nad sovražnikom trionfare sui nemici
zmagala je človeška solidarnost prevalse la solidarietà umana
zmagal ga je spanec lo vinse la stanchezza
2. šport. vincere; stravincere:
zmagati s pet proti tri vincere per cinque a tre
premočno zmagati stravincere
zmagati na sto metrov prosto vincere i cento metri stile libero
3. (na volitvah, na natečaju ipd. ) vincere:
zmagati na natečaju za ureditev mesta vincere il concorso per il piano regolatore della città
4. pren. sbrigare; coprire; superare:
zmagovati delo venire a capo del lavoro, riuscire a sbrigare il lavoro
zmagovati izdatke coprire le spese
zmagovati klanec superare la salita; arrancare in salita
Zadetki iskanja
- zmámiti (-im) | zmámljati (-am) perf., imperf.
1. adescare; richiamare
2. sedurre, allettare, conquistare; indurre:
visoka cena je zmamila marsikaterega lastnika, da je prodal parcelo i buoni prezzi indussero più di un proprietario a vendere il terreno - zmanikírati (-am) perf. kozm.
zmanikirati koga fare la manicure (a qcn.) - zmasírati (-am) perf. massaggiare:
pog. koga pošteno zmasirati picchiare, bastonare qcn.; spianare le costole, spianare il groppone a qcn. - zmečkáti (-ám) perf. ➞ mečkati
1. sgualcire (carta, abito)
2. schiacciare, pigiare:
zmečkati krompir, grozdje schiacciare le patate, pigiare l'uva
3. ekst. ammaccare; schiacciare; spappolare:
pri trčenju zmečkati blatnik ammaccare il parafango nello scontro
hlod mu je zmečkal nogo il tronco gli ha schiacciato, spappolato la gamba
4. pejor. pasticciare, abborracciare:
zmečkati nalogo pasticciare il compito
zmečkati nekaj v opravičilo farfugliare qcs. a scusa - zméšati (-am) perf.
1. mescolare; mischiare:
zmešati malto mescolare la malta
zmešati karte mescolare le carte
2. ekst. confondere; disorientare:
zmešati ljudstvo confondere la gente
zmešati komu pamet (dekle) far innamorare qcn., far perdere la testa a qcn.
pog. računalnik mu je zmešal glavo il computer lo ha completamente avvinto
zmešati komu korak far perdere il passo
pog. zmešati komu nit, načrte, štrene sventare i piani di qcn.
zmešati komu sled depistare qcn. - zmešnjáva (-e) f
1. disordine, confusione, scompiglio, garbuglio:
doma ima veliko zmešnjavo ha la casa tutta in disordine
2. finimondo, scompiglio; putiferio; caos; babele:
zmešnjava je nastala zaradi nekega članka a provocare il putiferio è stato un articolo
v državi vlada zmešnjava il paese è in preda al caos
3. pren. (velika količina) subisso, sterminio, guazzabuglio, baraonda:
sejmarska zmešnjava la baraonda della fiera - zmetáti (zméčem) | zmetávati (-am) perf., imperf.
1. gettare:
zmetati skozi okno gettare dalla finestra
zmetati v koš gettare nel cestino
2. pog. pren. (potrošiti) spendere:
za obleko zmeče veliko denarja spende molto in vestiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zmetati hrano vase ingollare il cibo
zmetati stvari v kovček fare in fretta le valige
pren. zmetati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
zmetati kaj komu v obraz gettare qcs. in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
zmetati kaj na papir buttar giù due righe - zmísliti (-im)
A) perf. star. (pomisliti, spomniti se) pensare; ricordarsi:
na otroke bi moral zmisliti dovrebbe pensare ai figli
B) zmísliti se (-im se) perf. refl. (spomniti se, domisliti se) ricordare, ricordarsi; pensare:
skušal si je zmisliti, kaj mu je naročila cercava di ricordare cosa gli aveva commissionato
zmislil se je, da bi se vrnil domov pensò di tornare a casa - zmléti (zméljem) perf. ➞ mleti
1. macinare, tritare:
zmleti koruzo, pšenico macinare il granturco, il grano
2. pren. (streti, zdrobiti) stritolare, schiacciare
3. pren. (uničiti, porušiti) schiacciare, polverizzare; distruggere:
zmleti sovražnika schiacciare il nemico
zmleti velik kos kruha sgranocchiare un tozzo di pane
pren. če ga dobim v roke, ga bom zmlel se mi viene fra le mani, lo faccio a pezzi
pren. zmleti koga v sončni prah ridurre in polvere, annientare qcn. - zmočíti (zmóčim)
A) perf. bagnare:
impers. zmočilo jih je do kože la pioggia li bagnò fino alle ossa
B) zmočíti si (zmóčim si) perf. refl. pren. bagnarsi:
zmočiti si grlo bagnarsi la gola, bere
C) zmočíti se (zmóčim se) perf. refl. orinare:
med. zmočiti se v posteljo bagnare il letto; otr. fare la pipì a letto - zmotíti (-im)
A) perf.
1. distrarre:
zmotiti koga pri delu distrarre qcn. mentre lavora
2. disturbare, turbare:
zmotiti s kriki nočni mir turbare con grida la quiete notturna
3. (povzročiti neugodne občutke) disturbare
4. pren. spingere, indurre:
priložnost ga je zmotila, pa je kradel l'occasione lo indusse a rubare
5. pren. (vzbuditi erotični nemir)
njena bližina ga je zmotila la sua vicinanza lo eccitava
B) zmotíti se (-im se) perf. refl.
1. sbagliare; pren. steccare:
zmotiti se pri petju steccare, stonare cantando
hudo se je zmotil, ko je poročil tisto žensko ha sbagliato di grosso a sposare quella donna
2. (zavrteti se v glavi, postati omotičen) girare (di testa), avere capogiri:
vrtel se je, dokler se mu ni zmotilo fece tante giravolte fintantoché non gli girò la testa - zmotnjáva (-e) f errore, sbaglio; equivoco:
da ne bo zmotnjave a scanso di equivoci - zmŕzniti (-em) | zmrzováti (-újem) perf., imperf.
1. gelare, gelarsi, assiderarsi; tr. congelare:
voda zmrzne pri 0 °C l'acqua gela a 0° C
zmrzniti (zamrzniti)
živila congelare i viveri
2. morire (di freddo), gelarsi (parti del corpo)
3. pren. gelarsi:
ko sem čakal zunaj, sem čisto zmrznil aspettando di fuori mi sono gelato
4. žarg. chiudere (l'attività), fallire:
podjetje je zmrznilo la ditta è fallita
že v prvem letniku šole je zmrznil ha abbandonato gli studi dopo neanche il primo anno
5. pren. estinguersi, dileguarsi, svanire:
njegovo zanimanje za dekle je zmrznilo il suo interesse per la ragazza svanì
6. (zmrzovati) aver freddo:
obleci plašč, da ne boš zmrzoval metti il cappotto così non avrai freddo - znájti se (znájdem se) perf. refl.
1. trovarsi, capitare:
znajti se pred zaprtimi vrati trovarsi davanti a una porta chiusa
znajti se v pasti trovarsi intrappolato
2. orientarsi:
zapleten položaj, v katerem se je težko znajti una situazione intricata in cui è difficile orientarsi
3. raccapezzarsi, disimpegnarsi, arrangiarsi:
znajdi se, kot veš in znaš arrangiati come meglio puoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. znajti se na cesti, pred vrati essere licenziati, essere sfrattati
pren. znajti se na stranskem tiru perdere la carica, venire silurati - znákoven (-vna -o) adj. di segno, di segni, segnico:
znakovni sistemi sistemi di segni, sistemi segnici
znakovna pisava ideogramma
znakovni jezik linguaggio a segni, mimico
znakovni jezik gluhonemih linguaggio dei sordomuti - známenje (-a) n
1. segno, segnale; sintomo, indizio:
dobro, slabo, svarilno opozorilno znamenje buon segno, cattivo segno, segno premonitore
nebeška znamenja segni celesti
prva znamenja starosti i primi sintomi di senescenza
v znamenje prijateljstva in segno di amicizia
2. segno, segnale, cenno:
narediti znamenje križa fare il segno della croce
znamenje za napad segnale di attacco
dajati komu znamenja z glavo fare cenni della testa
3. (dogovorjen lik, ki ima določen pomen) segno, segnale, insegna; marchio:
grafično, pisno znamenje segno grafico, scritto
vžgati živali znamenje imprimere il marchio sulla bestia
avtorsko znamenje contrassegno dell'autore
znamenja nad vrati obrtnih delavnic le insegne sulla porta delle botteghe artigianali
krona in žezlo kot znamenja kraljeve oblasti la corona e lo scettro, insegne del potere reale
zodiakalna znamenja segni zodiacali
4. um. colonna, cippo, cappella votiva:
kužno znamenje colonna eretta a ricordo della peste
5. segno, marchio; insegna:
mesto živi v znamenju dirke okrog Italije la città vive all'insegna del Giro d'Italia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nositi Kajnovo znamenje portare il marchio di Caino, essere un killer, dei killer
lingv. naglasno znamenje segno di accentazione
geod. triangulacijska znamenja segni di triangolazione
pog. materino znamenje voglia - znánje (-a) n
1. conoscenza; cognizione, nozione; scibile; scienza; padronanza:
sistematično, temeljito znanje conoscenze sistematiche, profonde
vrzeli v znanju lacune nella conoscenza
meje človeškega znanja i confini dello scibile umano
razširiti šolsko znanje ampliare le nozioni acquisite a scuola
znanje tujega jezika conoscenza, padronanza di una lingua straniera
2. star. (veščina, spretnost) abilità:
telovadba in druga znanja la ginnastica e altre abilità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati na znanje riferire, far sapere, mettere a conoscenza
sprejeti, vzeti na znanje tener conto (di), prendere in considerazione
pren. odliv znanja v tujino fuga dei cervelli, brain drain
šol. formalistično znanje nozionismo
uporabno znanje conoscenze, nozioni pratiche
PREGOVORI:
v znanju je moč volere è potere, per chi ha sapere - znáti (znám) imperf.
1. sapere:
znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
znati tuje jezike sapere le lingue straniere
2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
znati se uveljaviti saper farsi valere
znati živeti saper vivere
kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga
3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte - znój (-a) m sudore:
znoj kaplja, teče, lije po obrazu il sudore gocciola, gronda per il viso
pren. oblil ga je mrzel znoj un sudore freddo gli imperlò la fronte
kopati se v znoju essere (bagnato) fradicio di sudore
mrtvaški znoj sudore di morte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. v znoju svojega obraza si boš služil kruh guadagnerai il pane col sudore della tua fronte
pren. zemljo pojiti s svojim znojem bagnare la terra col proprio sudore, durarci fatica
pren. kaj doseči z veliko znoja in boja conquistare qcs. a prezzo di duri sforzi e grandi sacrifici
PREGOVORI:
enim po loju, drugim po znoju c'è chi tira il carretto e chi sta a sedere