Franja

Zadetki iskanja

  • zmóči (zmórem) perf.

    1. potere, essere in grado, essere capace di (fare, adempiere e sim.), riuscire a:
    zmoči nalogo essere in grado di adempiere il compito
    od strahu ni zmogel besede dallo spavento non potè pronunciare parola
    ljubezen zmore vse l'amore può tutto
    stroške komaj zmoremo a malapena riusciamo a coprire le spese
    kraj ne zmore niti enega dobrega hotela la località non dispone di un solo albergo decente
    vsega tega ne zmorem pojesti non riesco, non ce la faccio a mangiare tutta questa roba
    pot so zmogli v enem dnevu riuscirono a superare il percorso in un solo giorno

    2. aver ragione di, vincere:
    zmogel ga je spanec fu vinto dal sonno
  • zmotíti (-im)

    A) perf.

    1. distrarre:
    zmotiti koga pri delu distrarre qcn. mentre lavora

    2. disturbare, turbare:
    zmotiti s kriki nočni mir turbare con grida la quiete notturna

    3. (povzročiti neugodne občutke) disturbare

    4. pren. spingere, indurre:
    priložnost ga je zmotila, pa je kradel l'occasione lo indusse a rubare

    5. pren. (vzbuditi erotični nemir)
    njena bližina ga je zmotila la sua vicinanza lo eccitava

    B) zmotíti se (-im se) perf. refl.

    1. sbagliare; pren. steccare:
    zmotiti se pri petju steccare, stonare cantando
    hudo se je zmotil, ko je poročil tisto žensko ha sbagliato di grosso a sposare quella donna

    2. (zavrteti se v glavi, postati omotičen) girare (di testa), avere capogiri:
    vrtel se je, dokler se mu ni zmotilo fece tante giravolte fintantoché non gli girò la testa
  • znán (-a -o) adj.

    1. noto, notorio, illustre, famoso, insigne, emerito; solenne:
    najeti znanega odvetnika ingaggiare, prendere un noto avvocato
    obiskati znano letovišče fare vacanza in una famosa località di villeggiatura
    znan lažnivec un solenne bugiardo
    znana spogledljivka una notoria cocotte

    2. noto, conosciuto:
    znane in nanovo odkrite rastline le specie vegetali note e scoperte di recente
    povzročitelj bolezni ni znan non si conosce, non si sa cosa provochi la malattia

    3. conosciuto, diffuso:
    ti običaji so znani na kmetih sono usanze diffuse nel contado
    v mestu ni bil znan non conosceva la città
    mat. znani člen enačbe membro noto dell'equazione
  • znáno

    A) adv.

    1. notoriamente

    2. (v predik. rabi)
    ni znano, kam je izginil non si sa dove sia sparito
    alkohol, kot je znano, zmanjšuje prištevnost come si sa, com'è noto, l'alcol riduce la capacità di intendere

    B) znani (-a -o) m, f, n
    nobenega znanega nisem srečal non ho incontrato nessun conoscente
    načelo od znanega k neznanemu il principio di partire dal noto per giungere all'ignoto
  • znoréti (-ím) perf. intr.

    1. impazzire, diventare matto; pren. sbiellare:
    znoreti zaradi ženske impazzire per una donna

    2. pren. (začeti hitro, nepravilno delovati) impazzire

    3. far impazzire, ammattire:
    pren. ali si znorel! ma che sei matto?!
    ker se mlad ni nanorel, je star znorel non essendosi sfogato da giovane, fa pazzie da vecchio
    pren. znoreti na stara leta innamorarsi nella vecchiaia
  • zobáti (zóbljem) imperf.

    1. beccare

    2. piluccare, mangiucchiare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njim ni dobro češnje zobati è meglio non averci a che fare con lui
    tak je, da bi z roke zobal è un tipo ubbidiente, docile
  • zópet adv.

    1. di nuovo, nuovamente, ancora; (kot glagolske predpone) ri-, re-, rim-, rin- ➞ znova:
    znova, zopet narediti rifare
    znova, zopet napisati riscrivere
    zopet si tukaj sei di nuovo qui
    zopet ti presneti davki! ancora queste benedette tasse!

    2. (poudarja nasprotje) invece, poi:
    nekateri so bili za, drugi zopet proti alcuni erano a favore, altri invece contro
    pridelek ni velik, pa zopet ne majhen il raccolto non è granché ma poi neanche piccolo

    3. pren. (poudarja zanikano trditev) poi:
    tako hudo pa zopet ni tanto male poi non si sta
  • zrásti (zrástem)

    A) perf.

    1. crescere; farsi; nascere:
    zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
    zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
    zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
    po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
    zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
    zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria

    2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
    trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
    zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
    pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
    cene so zrasle sono saliti i prezzi
    umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica

    3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
    zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
    tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari

    4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
    iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura

    5. (postati s čim skladna celota) integrarsi

    6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
    tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
    pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
    greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
    to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
    pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
    zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.

    B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
    cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
    sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi

    2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
    mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra
  • zráven

    A) adv.

    1. accanto, accosto, allato, dappresso, vicino:
    na desni je pošta, tik zraven je trgovina sulla destra c'è l'ufficio postale, subito accanto un negozio

    2. (izraža udeleženost pri čem)
    biti zraven esserci, esser presente, entrarci
    biti zraven samo zaradi lepšega esserci solo per far figura
    ostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven giudica severamente specie quelli che non ci sono, che non sono presenti
    zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven data la forte concorrenza, non ce la farai, non riuscirai
    pog. pri vsaki stvari je zraven è un presenzialista
    pog. priti zraven unirsi, associarsi
    pustite me, jaz nimam nič zraven lasciatemi, io non c'entro niente

    3. (izraža dodajanje) per di più, inoltre:
    lepa je, pa še bogata zraven è bella e per di più ricca

    B) zráven prep. (z rodilnikom)

    1. accanto a, vicino a:
    tukaj zraven zida qui accanto al muro

    2. (za izražanje dodajanja) oltre a, accanto a:
    zraven dobrih lastnosti je imel tudi slabe oltre alle virtù aveva anche difetti
  • zrèl (-éla -o) adj.

    1. maturo (tudi pren.); stagionato:
    zrelo sadje frutta matura
    kulturno zrel narod un popolo culturalmente maturo
    zrel sir formaggio stagionato

    2. maturo, tardo:
    zreli barok il tardo barocco
    zreli kapitalizem tardo capitalismo

    3. (ki je v srednjem obdobju življenja) maturo, fatto:
    zrela ženska donna fatta, matura
    biti v zrelih letih essere maturo di anni

    4. (ki kaže veliko modrost, premišljenost) sano, assennato; equilibrato:
    zreli nazori principi sani
    zrele misli considerazioni assennate, equilibrate

    5. (v povedni rabi v pomenu duševno in telesno sposoben za kaj) maturo, adatto, opportuno per:
    otrok še ni zrel za šolo il bambino non è ancora maturo per la scuola
    iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal è stato proprio scemo a fidarsi di lui
    pren. je zrel za odstrel va silurato (perché non più in grado di svolgere funzioni direttive)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti zrel za vešala essere degno del capestro
    gledati življenje z zrelimi očmi considerare la vita dall'alto con occhi esperti
    zadeva še ni zrela la cosa non è ancora giunta a maturazione
    biti zrel kot jagoda, kot tepka essere un furbo di tre cotte
    pasti v naročje kot zrel sad, kot zrela hruška piovere come la manna
    zrela deklica una donnina allegra
    kozm. zrela koža pelle, epidermide matura
    šalj. pog. zrela lepotička una bellezza matura
    agr. zrela zemlja terra ricca di humus
    spolno zrel sessualmente maturo
    agr. zrel gnoj burro nero
    zreli med miele stagionato
    med. zrel tvor ascesso
    zrel za trgatev vendemmiabile
    PREGOVORI:
    zrela hruška sama pade quando la pera è matura bisogna che caschi
  • zvodíti (zvódim) perf. knjiž.

    1. (speljati, pripeljati) portare, condurre

    2. (zapeljati) fuorviare

    3. (zapeljati) sedurre; depistare; (prevarati) ingannare:
    njene oči so ga zvodile lo sedussero i suoi occhi
    zvoditi zasledovalce depistare gli inseguitori
    tako me ni še nihče zvodil così non mi ha finora ingannato nessuno

    4. arruffianare:
    knjiž. zvoditi pogovor drugam cambiare discorso
    star. zvoditi koga za nos ingannare qcn.; vulg. fregare qcn.
  • zvozíti2 (zvózim) perf.

    1. superare, passare (di mezzo di trasporto):
    v drugi prestavi ni mogel zvoziti klanca in seconda non gli riuscì di superare la salita
    zvoziti skozi križišče passare l'incrocio

    2. žarg. superare, fare la classe; (uspeti) farcela:
    razred je komaj zvozil è riuscito a malapena a passare la classe
    do prvega bomo že zvozili (preživeli) fino al primo riusciremo a farcela (coi soldi a disposizione)
    zdravniki upajo, da jo bo bolnik zvozil (ozdravel, ostal živ) i medici sperano che il malato ce la farà
    poceni jo je zvozil (odnesel) se l'è cavata a buon mercato
  • žàl

    A) adj. inv. offensivo; ostile:
    žal beseda parola offensiva
    žal misel pensiero ostile

    B) žál adv.

    1. (v predik. rabi) biti žal komu dispiacere; pentirsi:
    žal mi je, da sem to storil mi dispiace di averlo fatto
    rel. žal mi je, zelo mi je žal mi pento, mi pento dal profondo del cuore; mea culpa, mea maxima culpa

    2. dispiacere per, di qcn., qcs.;
    žal mu je stroškov za zdravljenje gli dispiace per i soldi spesi per la cura

    3. žal biti za, po rimpiangere:
    nikomur ni žal po njem nessuno ne rimpiange l'assenza

    4. purtroppo, sfortunatamente; ahimé, ahinoi:
    greš z nami? Žal ne morem vieni con noi? Purtroppo non posso
  • žèp (žêpa) m

    1. obl. tasca, taschino; nareč. saccoccia, scarsella:
    nositi denarnico v žepu tenere il portamonete in tasca
    hoditi z rokami v žepu camminare con le mani in tasca, nelle tasche
    hlačni žep tasca dei calzoni
    notranji, prsni žep suknjiča taschino interno della giacca
    našiti, vrezani žep tasca a toppa, tagliata

    2. voj. sacca:
    delati obkolitveni obroč okoli žepa accerchiare la sacca
    aer. zaiti v zračni žep trovarsi in un vuoto d'aria

    3. med. tasca, borsa; recesso; fornice:
    veznični žep fornice congiuntivale

    4. pren. (kupna sposobnost) portata (del portafoglio):
    tak avto ni dosegljiv za moj žep un'auto che non è alla mia portata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    olajšati žep nekoga alleggerire le tasche di qcn.
    kaniti kaj v žep guadagnare qualche cosetta
    globoko seči v žep pagare caro
    držati figo v žepu non intendere mantenere la parola
    poznati ko lasten žep conoscere come le proprie tasche
    plačati iz lastnega žepa pagare di tasca propria
    žarg. imeti diplomo v žepu aver finito gli studi, essersi laureato
    imeti kačo, luknjo, sušo v žepu essere al verde
    imeti plitev žep avere pochi soldi
  • žétev (-tve) f

    1. agr. mietitura; messe:
    žetev na roke, s strojem mietitura a mano, meccanica

    2. pren. (dosežki, rezultati) messe, risultato, frutto:
    žetev naših športnikov na olimpiadi i risultati dei nostri sportivi alle olimpiadi
    žetev soli la raccolta del sale
    PREGOVORI:
    kakršna setev, taka žetev chi mal semina mal raccoglie
    brez setve ni žetve chi non semina non miete
  • žílica (-e) f

    1. dem. od žila venuzza, vena

    2. pren. (dar, sposobnost; nagnjenje) vena, disposizione, talento; mania, pallino:
    pesniška žilica vena poetica
    potepuška žilica mania di vagabondare
    žilica mu ni dala miru, da se ne bi pobahal non potè fare a meno di vantarsi
    vsaka žilica v njem je drhtela era molto eccitato
    zadeti koga na pravo žilico toccare, ferire qcn. nel vivo
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
  • živéti (-ím) imperf.

    1. vivere; essere:
    prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
    (v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
    človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
    kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
    živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
    živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
    živi pri teti vive, sta, abita dalla zia

    2. vivere, fare una vita, stare:
    asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
    živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
    živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
    živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
    kako živiš? come stai?
    bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
    živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco

    3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
    kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente

    4. convivere:
    leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
    živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio

    5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
    živeti z naravo vivere con la natura
    živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli

    6. živeti od vivere di:
    živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
    živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani

    7. tr. (vzdrževati) mantenere:
    živeti družino mantenere la famiglia

    8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
    rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari

    9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
    naj živi svoboda viva la libertà!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
    živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
    živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
    bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
    živeti iz rok v usta vivere alla giornata
    živeti kot kralj vivere, stare come un papa
    živeti na veliki nogi vivere da gran signore
    živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri
  • življênje (-a) n

    1. vita; vivere:
    življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
    znamenja življenja segni di vita
    volja do življenja voglia di vivere
    tvegati življenje rischiare la vita
    rešiti si golo življenje salvare la vita
    streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
    rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna

    2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
    čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
    zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
    pren. sladko življenje la dolce vita
    begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
    brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
    življenje iz dneva v dan vita alla giornata
    mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
    starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
    navade mestnega življenja abitudini della vita di città
    spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
    tako je pač življenje così è (fatta) la vita
    to ni življenje! che razza di vita è questa!
    nočno življenje mesta la vita notturna della città

    3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
    roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo

    4. vita, attività:
    društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
    družabno življenje vita di società

    5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
    pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia

    6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
    življenje je drago la vita è cara
    sredstva za življenje mezzi di sostentamento
    kakovost življenja qualità della vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
    knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
    življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
    njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
    veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
    dati otroku življenje dare alla luce un bambino
    dati življenje za domovino dare la vita per la patria
    podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
    postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
    skleniti svoje življenje morire
    skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
    spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
    vzeti življenje komu uccidere qcn.
    biti ob življenje perdere la vita, morire
    priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
    priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
    neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
    rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
    biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
    bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
    anat. drevo življenja albero della vita
    um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
    jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
    kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
    življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo
  • žúpa2 (-e) f gastr. pog. (juha) brodo, zuppa:
    ta ni po župi priplaval è un dritto
Število zadetkov: 440