Franja

Zadetki iskanja

  • lovílnik (-a) m apparecchio di cattura:
    lovilnik za blato filtro per il fango
    lovilnik za olje scodellino sbattiolio
  • lovíti (-ím)

    A) imperf. ➞ uloviti

    1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare

    2. catturare, intercettare, prendere

    3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere

    4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
    loviti kunce cacciare le lepri
    loviti ptiče uccellare
    mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
    loviti na trnek pescare con l'amo

    5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
    lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
    loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti

    6. pren. sorprendere:
    le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte

    7.
    loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    loviti besede cercare (affannosamente) le parole
    dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
    loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
    loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
    loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
    loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
    loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
    loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
    slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
    turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
    navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
    rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
    s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
    PREGOVORI:
    na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi

    B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. acchiapparsi

    2. tenersi in bilico

    3. correre

    4. essere incerto; esitare

    5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi

    6. pren. loviti se za correre dietro a:
    loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
    loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
    pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza
  • lúč (-í) f

    1. luce:
    luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
    pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
    prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
    neonske, plinske luči luci al neon, a gas
    signalne luči luci segnaletiche
    avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
    stikalo za luč interruttore della luce
    rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

    2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
    namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

    3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

    4. (svetloba) luce:
    dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
    sončna luč luce solare, del sole
    bleda, močna luč luce fioca, forte
    mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

    5. pren. redko lume:
    on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

    6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
    luč resnice la luce della libertà
    luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

    7. pren.
    predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
    pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
    metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
    gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
    prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
    ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
    iti z luči togliersi dalla luce
    človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
    star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
    prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
    zagledati luč sveta venire alla luce
    prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
    plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
    filoz. naravna luč luce naturale
    rel. večna luč lampada perpetua
    navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
    gled. odrske luči luci della ribalta
    avt. zavorne luči luci d'arresto
    zelena, rdeča luč luce verde, rossa
    utripajoča luč luce intermittente
  • lúčati (-am) imperf. ➞ zalučati (metati) gettare, lanciare;
    lučati psovke v koga, za kom inveire contro qcn.
  • lúknjanje (-a) n foratura, perforazione, punzonatura:
    luknjanje kartic perforazione di schede
    stroj za luknjanje (znamk ipd. ) obliteratrice
  • máček1 (-čka) m

    1. gatto, gatta:
    maček mijavka, praska, prede il gatto miagola, graffia, fa le fusa
    splezati na drevo urno kot maček arrampicarsi sull'albero con l'agilità di un gatto
    priti potiho kot maček avvicinarsi furtivamente come un gatto

    2. pren. (izkušen, spreten, prebrisan moški) gattone, volpone, furbacchione

    3. redko (krzno okrog vratu) collo (della pelliccia)

    4. les. leva ad uncino

    5. nekdaj (usnjena mošnja) borsello

    6. voj., hist. corvo

    7. strojn. (priprava s škripcem na žerjavu) carrello di gru (a ponte)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco, a scatola chiusa
    biti kot maček, ki vedno pade na noge riuscire sempre a cavarsela
    biti kot suščev maček essere emaciato, magro come un gatto in fregola
    režati se kot pečen maček sbellicarsi, sganasciarsi dalle risa
    inter. tristo mačkov corpo di mille diavoli
    agr. maček za ruvanje hmeljevk sradicatore dei tutori del luppolo
    mont. maček za ustavljanje vozičkov fermacarro
    petr. apneni maček (lehnjak) calcare stalattitico
  • mádež (-a) m

    1. macchia, chiazza:
    masten madež, madež od krvi macchia di grasso, di sangue
    odstraniti madeže smacchiare
    sredstvo za čiščenje madežev smacchiatore
    madež od črnila macchia d'inchiostro

    2. pren. macchia; neo; ombra:
    oprati s svojega imena madež togliere la macchia dal proprio nome
  • malárija (-e) f med. malaria:
    oboleti za malarijo ammalarsi di malaria
    povzročitelj malarije agente patogeno della malaria
    malarija kvartana quartana
    malarija terciana terzana
    tropska malarija malaria tropicale, febbre perniciosa
  • malénkost (-i) f

    1. pochezza, piccolezza, nonnulla, cosa da poco:
    pritoževati se za vsako malenkost lagnarsi per ogni nonnulla
    (v povedni rabi) 'Hvala za knjigo!' 'Oh, malenkost!' 'Grazie del libro!' 'Non c'è di che!' 'Si figuri!'
    vse to opraviti v enem dnevu ni malenkost fare tutto questo in un giorno non è cosa da poco

    2. pren. inezia, minuzia, bagatella; cosetta; bazzecola, carabattola:
    vsakokrat prinese otrokom kako malenkost ogni volta porta qualche cosetta ai bambini

    3. pog. (zelo majhna količina) una cosetta, un tantino, un po':
    stopi malenkost na stran per cortesia, spostati un tantino

    4. šalj.
    moja malenkost il sottoscritto, la mia modesta persona
  • mandát (-a) m

    1. jur. (naročilo) mandato

    2. (pooblastilo za opravljanje določene funkcije) mandato:
    sprejeti, vrniti mandat za sestavo vlade accettare, restituire il mandato per la formazione del governo

    3. hist. mandato
  • manevrírati (-am) imperf.

    1. voj. manovrare

    2. ekst. manovrare, destreggiare, destreggiarsi; evoluire, giostrare:
    spretno manevrirati med zahtevami upnikov giostrare, destreggiarsi tra le richieste dei creditori

    3. pejor. manovrare, tramare, brigare:
    manevrirati komu za hrbtom tramare alle spalle di qcn.
  • manifestácija (-e) f manifestazione (tudi ekst.):
    manifestacija za mir manifestazione per la pace
    kulturne manifestacije manifestazioni culturali
  • mànj adv.

    1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
    biti manj razvit essere meno sviluppati
    govoriti manj razločno parlare meno distintamente
    manj besedi! meno chiacchiere!
    manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più

    2. (izraža manjšo količino) meno:
    imeti manj denarja avere meno soldi

    3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
    drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti

    4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
    manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo

    5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
    deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro

    6. šah.
    s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
    prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
    tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
    dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
    imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
    več ali manj più o meno
    ne bolj ne manj né più né meno
    manj pomemben secondario
    manj važen accessorio, minore
    manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio
  • mánjši (-a -e) adj. komp. od majhen

    1. più piccolo, minore:
    izbrati manjše zlo scegliere il male minore

    2. (ki glede na neko lastnost, značilnost dosega stopnjo precej pod spodnjo mejo) piccolo, piuttosto piccolo, non grande, lieve:
    napraviti manjši poskus fare una piccola prova
    nastala je manjša škoda l'incidente ha provocato danni non grandi
    svet je vedno manjši il mondo è sempre più piccolo
    bil je za glavo manjši od brata era di una testa più piccolo, più basso del fratello
    rel. manjši bratje frati minori
    navt. manjša dvojamborna jadrnica ketch
    manjše dvorogo nakovalo bicornia
    voj., hist. manjše metalo manganello
    grad. manjši oder trabatello
    hist. manjši triumf ovazione
  • manjvréden (-dna -o) adj. di minor valore, di qualità inferiore; inferiore; da meno:
    nacisti so imeli Slovane za manjvredno raso i nazisti consideravano gli slavi una razza inferiore
    pokazati se manjvrednega essere, mostrarsi da meno
  • manométer (-tra) m fiz. manometro:
    med. manometer za merjenje krvnega tlaka sfigmomanometro
  • márati (-am) imperf.

    1. (navadno z nikalnico) volere, desiderare:
    ne marati jesti non voler mangiare
    ne maram, da si tako pozno zunaj non voglio che tu stia fuori così tardi
    (eliptično) ne marati v šolo non voler andare a scuola

    2. (z nedoločnikom izraža, da dejanje ne nastopi):
    mokra drva ne marajo goreti la legna umida non arde

    3. pren. (biti pripravljen sprejeti, kar je povedano) volere:
    od tebe ne maram sočutja non voglio la tua compassione

    4. pren. (čutiti naklonjenost do koga, česa) amare, piacere:
    nikoli ni maral družbe non ha mai amato la compagnia
    ne mara pretiranega govorjenja i discorsi insulsi non gli piacciono

    5. pren. (zanimati se, meniti se za) curarsi di, interessare:
    ne maram za njene lepe besede i suoi bei discorsi non mi interessano
    ne maraj, vsak začetek je težak non te la prendere, ogni inizio è difficile
  • máska (-e) f

    1. maschera; bautta:
    natakniti si, nositi, sneti masko mettersi la maschera, in maschera; portare la maschera, togliersi la maschera
    pustne maske maschere (carnevalesche)
    ples v maskah ballo in maschera
    obredne maske maschere rituali

    2. pren. (krinka) maschera, simulazione, manto, velo:
    pod masko zunanjega blišča se skriva notranja revščina sotto il manto dello sfarzo esteriore si nasconde una miseria interiore

    3. (predmet za zaščito obraza) maschera:
    plinska maska maschera antigas
    podvodna, potapljaška maska maschera subacquea
    zaščitna maska maschera antipolvere

    4.
    posmrtna maska maschera

    5. kozm. maschera di bellezza:
    blatna maska maschera di fango
    hranilna maska maschera idratante

    6. avt. avantreno; metal. forma di fonderia; um. mascherone; vet. mascherina; voj. mascheramento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. strgati komu masko z obraza togliere la maschera a qcn., smascherare qcn.
    med. kisikova maska maschera a ossigeno
    med. maska za narkozo maschera per anestesia
    šport. sabljaška maska maschera da scherma
    med. zaščitna maska maschera sanitaria, mascherina
  • mašílo (-a) n

    1. mezzo, materiale per otturare, tappare:
    mašilo za usta bavaglio

    2. ekst. riempitivo; pren. zeppa; žarg. tappabuchi
  • máti (mátere) f

    1. madre; mamma; knjiž. genitrice:
    skrbna mati madre premurosa
    mlada mati giovane madre
    nezakonska mati madre naturale
    stara mati nonna
    mati samohranilka ragazza madre
    mati doji la madre allatta
    postati mati diventare madre
    skrbeti za koga kot mati avere per uno cure materne

    2. (v kmečkem okolju gospodinja) padrona (di casa):
    mati županja moglie del sindaco

    3. rel. (predstojnica samostana ali reda):
    mati prednica madre superiora

    4. (v medmetni rabi)
    mati božja! mammasantissima!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hči je cela mati la figlia è la madre sputata
    pren. spremeniti se, da te lastna mati ne bi spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    bil je tak, kot ga je mati rodila era (nudo) come l'aveva fatto mamma, era nudo come un verme
    star. krušna mati, pisana mati (mačeha) matrigna
    Mati božja Madre di Dio, Madonna
    PREGOVORI:
    previdnost je mati modrosti la prudenza è l'occhio della virtù
    kakršna mati, taka hči quale la madre, tale la figlia