Franja

Zadetki iskanja

  • slepíti (-ím) imperf.

    1. abbagliare, accecare (tudi pren.):
    jeza, strast ga slepi è accecato dall'ira, dalla passione

    2. pren. ingannare; illudere
  • smôla (-e) f

    1. resina:
    smreke izločajo smolo gli abeti secernono la resina
    drevesna smola resina
    čevljarska smola pece da calzolaio
    črna smola pece nera
    fenolna smola resina fenolica
    umetna (vinilna) smola resina sintetica (vinilica)

    2. pren. scalogna, disdetta, disgrazia, iella, sfortuna; vulg. sfiga:
    kakšna smola! che scalogna!, che disdetta!
    iron. smola pa taka! quando si nasce con la camicia!
    smola pri igri sfortuna, guigne
    prinašati smolo portare scalogna, sfortuna
    drži se ga smola ha la sperpetua addosso, è perseguitato dalla sfortuna, la sfortuna si è accanita contro di lui
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • smŕt (-i) f

    1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
    umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
    obsoditi na smrt condannare a morte
    koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
    pasti junaške smrti morire da eroe
    vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
    naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
    prerana smrt morte prematura
    bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
    bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto

    2. teschio, testa di morto;
    označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio

    3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
    alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale

    4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
    na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
    smrt mu je že za petami è prossimo a morire
    smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
    gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
    biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
    njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
    pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
    boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
    igrati se s smrtjo rischiare la morte
    pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
    biološka smrt morte biologica
    blaga smrt eutanasia
    star. črna smrt peste
    klinična smrt morte clinica
    rel. mučeniška smrt martirio
    šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
    PREGOVORI:
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
    dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre
  • snésti (sném)

    A) perf. mangiare:
    snesti besedo rimangiarsi la parola
    tako je lepa, da bi jo snedel è bella da morire
    iron. misli, da je snedel vso modrost sveta monta in cattedra, in pulpito
    ljudje bi ga najraje snedli ce l'hanno a morte con lui

    B) snésti se (sném se) imperf. refl. turbarsi, angustiarsi, rodersi
  • sónce (-a) n

    1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
    Sonce in Luna il Sole e la Luna
    Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
    sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
    lepa kot sonce bella come il sole
    jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
    sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
    vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
    pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
    kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
    biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
    majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

    2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
    to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

    3. pren.
    sonce svobode il sole della libertà
    sonce sreče il sole della felicità
    sonce upanja il sole della speranza

    4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
    ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

    5. pog.
    višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
    ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
    v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
    pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
    zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
    končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
    ne bo več gledal sonca morrà
    tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
    rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
    pojdi mi s sonca togliti dal sole
    sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
    pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
    nič lažjega pod soncem niente di più facile
    nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
    astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
    geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
  • spàk (spáka) m

    1. elfo, gnomo, spiritello

    2. pren. benedetto ragazzo; benedetto arnese

    3. pren. (neprijetnosti, težave) guai
    s kolenom je spak, ne morem ga upogniti col ginocchio sono guai: non posso piegarlo
  • spêči (spêčem)

    A) perf.

    1. cuocere, arrostire, friggere:
    speči kruh cuocere il pane
    speči na ražnju arrostire allo spiedo
    speči na masti, na olju arrostire, friggere nel grasso, in olio

    2. ustionare, bruciare, scottare:
    vžigalica ga je spekla v prste s'è scottato le dita con il fiammifero

    3. pren. bruciare, ferire, colpire:
    laž ga je spekla v dno srca la menzogna lo ferì nel profondo del cuore

    B) spêči se (spêčem se) perf. refl. scottarsi
  • speljáti (spéljem) | speljávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. far partire; partire:
    voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì

    2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare

    3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
    speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
    speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
    speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
    speljati policijo na napačno sled depistare la polizia

    4. indurre; pejor. traviare:
    fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato

    5. pren. soffiare; sedurre:
    speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.

    6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
    speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
    speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
    speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume

    B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scivolare, slittare

    2. passare con forza, a stento
  • splòh adv.

    1. in genere, generalmente:
    to so sploh znane besede sono parole generalmente note

    2. (izraža veljavnost za celoto) in genere:
    navdušen za poezijo in za umetnost sploh appassionato della poesia e dell'arte in genere

    3. pog. (pri naštevanju) ecc., e così via, e via dicendo:
    postregli so nam z mesom, pecivom, vinom in sploh ci servirono carne, dolci, vino e via dicendo

    4. pren. (izraža ugotovitev splošnega stanja) comunque:
    sploh mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo comunque gli facciamo torto non premiandolo
    nisem je iskal, sploh se nisem spomnil nanjo non l'ho cercata, non mi sono nemmeno ricordato di lei

    5. pren. (v vprašalnih stavkih poudarja pomen besede, na katero se nanaša) mai:
    kako je to sploh mogoče come mai questo è possibile

    6. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) affatto:
    cel teden sploh ne gre iz hiše non esce affatto di casa per intere settimane
    sploh ne macché, neanche per idea, neanche per sogno, niente affatto
  • spoznáti (-znám) | spoznávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. conoscere, capire, intendere; percepire, scoprire:
    spoznati lastnosti snovi conoscere le proprietà della materia
    spoznati resnico, zmoto conoscere la verità, l'errore

    2. (priti do spoznanja resničnih lastnosti) conoscere:
    spoznati človeka po dejanjih conoscere uno dalle sue azioni
    na potovanju spoznati nove kraje venire a conoscere nuovi luoghi viaggiando

    3. riconoscere:
    spoznati koga po glasu, po hoji riconoscere qcn. dalla voce, dall'andatura

    4. (seznaniti, seznanjati) mettere a conoscenza, far conoscere; presentare:
    spoznati koga s kom presentare uno a qcn.
    spoznati osebje z delom in dolžnostmi mettere a conoscenza il personale delle mansioni e dei doveri
    sodišče ga je spoznalo za krivega il tribunale lo dichiarò colpevole

    B) spoznáti se (-znám se) | spoznávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. intendersi di; esser un (profondo) conoscitore di:
    spoznati se na modo intendersi di moda

    2. orientarsi; raccapezzarsi:
    v gosti megli se ni mogel spoznati per la densa nebbia non sapeva orientarsi
  • sprehájati (-am) | sprehodíti (-hódim)

    A) imperf., perf.

    1. portare a passeggio

    2. (obhajati) venire, esser preso, provare:
    strah ga sprehaja prova paura
    bolnika sprehaja vročina il malato ha la febbre

    B) sprehájati se (-am se) | sprehodíti se (-hódim se) imperf., perf. refl. passeggiare, andare a passeggio, andare a spasso; fare quattro passi, fare un giro:
    sprehajati se po parku passeggiare per il giardino pubblico
    sprehajati se po trgovinah fare il giro dei negozi
    oči so se mu sprehajale, pogled se mu je sprehajal po il suo sguardo girava per
    revma se sprehaja po meni sento dolori reumatici per tutto il corpo
    predavatelj se po problematiki kar sprehaja il conferenziere padroneggia egregiamente l'argomento
  • spreletávati (-am) | spreletéti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. rabbrividire; provare:
    mraz, strah ga je spreletel rabbrividì dal freddo, di paura
    kurja polt, groza ga je spreletela gli venne la pelle d'oca, inorridì

    2. balenare:
    spreletel ga je sum, občutek gli balenò il sospetto, la sensazione

    3. guardare di sfuggita, sorvolare con lo sguardo:
    s pogledom je spreletel po zbranih sorvolò con lo sguardo i presenti

    B) spreletávati se (-am se) | spreletéti se (-ím se) imperf., perf. refl. volare qua e là, svolazzare
  • sprémiti (-im) | sprémljati (-am) perf., imperf.

    1. accompagnare; scortare; (zasledovati) pedinare:
    spremiti otroka do šole accompagnare il bambino a scuola

    2. accompagnare (tudi ekst.):
    spremljati ples s ploskanjem accompagnare il ballo battendo le mani
    ugotavljati pojave, ki spremljajo tehnološki razvoj determinare, definire i fenomeni che accompagnano lo sviluppo tecnologico

    3. (z gledanjem, poslušanjem dojemati vsebino) seguire:
    spremljati politično dogajanje seguire i fatti della politica
    vso pot ga je spremljala misel tutto il tempo lo assillava un pensiero
    nesreča, smola ga spremlja vse življenje è uno scalognato, la sfortuna lo perseguita tutta la vita
    spremljati koga z očmi seguire qcn. con gli occhi
  • spríčo prep. di fronte a, stante, per; dato, visto:
    oprostili so ga spričo pomanjkanja dokazov è stato assolto per mancanza di prove
    spričo konkurence ni imel nobene možnosti za zmago data la concorrenza, non aveva alcuna possibilità di vincere
    spričo slabega vremena ne bomo odpotovali stante il cattivo tempo, non partiremo
  • sráčkati (-am) imperf. pog. pren.
    sračkati ga fare fesserie, castronaggini
  • sráti (sérjem) imperf. vulg.

    1. defecare; vulg. cacare, scacazzare

    2. srati ga fare stupidaggini, combinare guai; ekst. gozzovigliare

    3. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, zavrnitve)
    spet ni mogel narediti šoferskega izpita. Ne ga srati! è stato di nuovo bocciato all'esame di guida. Ma no!

    4. vulg.
    srati klamfe dire, raccontare fesserie, stupidaggini
    komu srati na glavo bistrattare, svillaneggiare qcn.
  • srbéti (-ím) imperf. prudere, sentire prurito (tudi ekst.), pizzicare:
    srbi ga opeklina gli prude l'ustione
    nos me srbi, jezen bom mi prude il naso, segno che mi arrabbierò
    pog. pazi se, me že srbijo dlani, pesti bada che mi sento prudere le mani
    pren. ne praskaj se, kjer te ne srbi non ficcare il naso negli affari che non ti riguardano
  • srébati (-am) | srébniti (-em) imperf., perf. sorbire, sorseggiare, bere; centellinare; succhiare:
    srebati juho bere il brodo
    srebati školjke succhiare le conchiglie
    srebati kavo centellinare il caffè
    pog. rad ga sreba è un ubriacone, una spugna
  • sréča (-e) f

    1. felicità, gioia, beatitudine:
    doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
    hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
    živeti v sreči vivere felici
    jokati od sreče piangere di gioia
    kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

    2. pren. fortuna, ventura, sorte:
    dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
    povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
    imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
    imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
    izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
    poskusiti srečo tentare la fortuna

    3. (v povedno-prislovni rabi)
    sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
    samo sreča, da je tako meno male che sia così

    4. (kot voščilo)
    vso srečo! auguri!, buona fortuna!
    (v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

    5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
    k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
    ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
    pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
    sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
    sreča te išče sei fortunato
    kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
    otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
    igra na srečo gioco d'azzardo
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
    sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
    sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
    sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
    vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna
  • sréčati (-am) | srečávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. incontrare qcn., incrociare qcn.; imbattersi in qcn.:
    srečati koga na ulici, pred hišo incontrare qcn. per strada, davanti alla casa

    2. incontrare, trovare:
    te posebnosti srečamo tudi pri drugih vretenčarjih particolarità che troviamo anche presso altri vertebrati
    pog. šalj. srečati Abrahama compiere cinquant'anni
    končno ga je srečala pamet finalmente ha messo la testa a posto

    B) sréčati se (-am se) | srečávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. incontrarsi (tudi šport. ); imbattersi:
    državnika sta se tokrat prvič srečala è stato il primo incontro dei due uomini di stato
    srečali sta se košarkarski moštvi dveh dežel si sono incontrate le rappresentanze di pallacanestro dei due paesi

    2. imparare a conoscere:
    srečati se z grško dramatiko imparare a conoscere il teatro greco

    3. ekst. affrontare, fronteggiare:
    srečati se z ovirami, s težavami affrontare ostacoli, difficoltà
    pren. še se bova srečala ci rivedremo (e me la pagherai)
    pogleda sta se srečala si guardarono
    sovražni patrulji sta se srečali na prelazu al passo si sono scontrate due pattuglie nemiche