Franja

Zadetki iskanja

  • osprédje (-a) n parte anteriore, il davanti:
    ospredje hiše facciata della casa
    prihajati, stopati v ospredje emergere, acquistare importanza, rilievo, farsi urgente
    riniti v ospredje farsi sempre avanti, voler sempre essere il primo
    biti v ospredju pozornosti essere al centro dell'attenzione
  • óster (-tra -o) adj.

    1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
    oster nož coltello tagliente
    ostri zobje denti aguzzi
    ostro rezilo lama affilata

    2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
    ostra brada barba ispida
    oster veter vento brusco
    oster mraz un freddo pungente

    3. acuto, netto:
    ostri obrisi contorni netti

    4. acuto; penetrante:
    oster vid vista acuta

    5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
    ostre besede parole dure
    oster odgovor risposta recisa
    ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura

    6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
    oster pok scoppio assordante
    ostra bolečina dolore lancinante
    ostra svetloba luce abbagliante
    oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
    oster okus gusto acre
    ostro podnebje clima rigido
    oster ovinek curva brusca
    ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
    ostre črte na obrazu lineamenti marcati

    7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
    oster um un ingegno fino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
    imeti oster nos avere fiuto, naso
    šport. ostra igra gioco duro, pesante
    gastr. ostra paprika peperone piccante
    fot. ostra slika immagine netta, nitida
    ostra moka farina grossa
    mat. ostri kot angolo acuto
    bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
    voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
    oster ton tono imperativo
    knjiž. oster besedni spopad tenzone
    oster govor catilinaria
    pren. oster kritik catone
    oster okus agrume
    oster ukor rampogna, sfuriata
    oster vonj afrore, fortore
    ostra bolečina fitta, spasimo
    ostra graja intemerata, strigliata
    agr. ostra pšenica grano duro
  • ošáben (-bna -o) adj.

    1. superbo, orgoglioso, altero, borioso, altezzoso, burbanzoso, presuntuoso; supponente:
    ošaben izraz piglio altezzoso
    knjiž. ošaben obraz mutria
    biti ošaben fare il sufficiente, il supponente

    2. pren. superbo, sfarzoso:
    ošabno poslopje un palazzo superbo
  • oškodován (-a -o) adj. danneggiato; leso; penalizzato:
    s tem predpisom so oškodovani učenci iz socialno šibkejših družin una norma che penalizza gli scolari di famiglie non abbienti
    biti oškodovan v svojih pravicah essere leso nei propri diritti
  • otróčji (-a -e) adj. bambinesco, puerile, fanciullesco; infantile, dell'infanzia:
    biti otročji essere un bambino, comportarsi fanciullescamente, fare il bambino, comportarsi da bambino, in modo infantile
  • otròk (-ôka) m

    1. bambino, bambina:
    pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
    posvojiti otroka adottare un bambino
    lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
    duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
    delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
    predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

    2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
    dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
    nezaželen otrok figlio indesiderato
    nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
    edini otrok figlio unico
    otroci iz prvega zakona figli di primo letto
    nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
    inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
    izgubiti otroka abortire
    odpraviti otroka abortire

    3. pren. figlio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
    saj nisi otrok non sei mica un bambino
    ne bodi tak otrok non fare lo stupido
    dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
    čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
    pog. delati otroke fare figli
    imeti otroka pri prsih allattare il bambino
    odstaviti otroka svezzare il bambino
    pričakovati otroka aspettare un bambino
    biti velik otrok essere un ingenuo
    pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    ubogi otrok! povera creatura!
    večni otrok eterno fanciullo
    čudežni otrok fanciullo, prodigio
    bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
    otrok navade consuetudinario
    PREGOVORI:
    veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
    majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
    kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero
  • ôvca (-e) f

    1. zool. pecora (Ovis aries); ovce ovini (sing. -o) (Ovinae):
    ovca bleja, beketa la pecora bela
    čreda, trop ovac gregge, branco di pecore
    pasti, striči ovce pascolare, tosare le pecore
    krotek kot ovca docile come un agnello
    zool. divja ovca muflone (Ovis musimon)
    garjava ovca pecora rognosa
    karakul ovca karakul
    merino ovca pecora merino
    vet. metljava ovca pecora infetta da distomatosi

    2. pren. pecora; pavido:
    vse življenje je bil ubogljiva ovca ha fatto sempre la pecora (docile)
    razbežati se kot ovce scappare come le pecore
    biti kakor ovce brez pastirja essere come le pecore prive del pastore
    pren. črna, garjava ovca pecora nera
    pejor. ovce pecorame
  • ovíra (-e) f

    1. ostacolo; ingombro, impedimento; remora, contrarietà:
    žična ovira reticolato
    voj. žične ovire cavalli di Frisia

    2. ekst. ostacolo, impiccio; šalj. busillis; pren. pastoia, scoglio:
    biti ovira essere di ostacolo (a)
    delati, premagati, premostiti ovire creare, superare gli ostacoli
    naleteti, zadeti ob ovire incontrare ostacoli
    objektivne, subjektivne ovire ostacoli di carattere oggettivo, soggettivo
    šport. tek z ovirami, čez ovire corsa a ostacoli
    birokratske ovire le pastoie burocratiche
    postavljati ovire frapporre ostacoli
    ovire (za zavarovanje posesti: stekla, bodeča žica) offendicula m pl.
  • pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
    poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
    biti ob pamet perdere la testa
    imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
    pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
    biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
    ne priti (komu)
    niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
    soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
    zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
    spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
    biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
    učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
    govoriti na pamet parlare a braccio
    kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
    česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
    zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
    po moji pameti secondo me, a mio avviso
    imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
    zdrava pamet (comune) buon senso
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    PREGOVORI:
    pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza
  • pámeten (-tna -o)

    A) adj.

    1. giudizioso, di giudizio, assennato, sensato, ragionevole, saggio:
    pameten človek uomo di giudizio, di senno
    pametne besede parole sensate
    pametna politika politica saggia
    biti strašno pameten avere un gran cervello

    2. intelligente, perspicace

    3. calmo, posato

    4. ragionevole, adatto, adeguato, opportuno, conveniente:
    prodati za pametno ceno vendere a un prezzo ragionevole

    B) pámetni (-a -o) m, f, n
    povedati nekaj pametnih dire parole assennate
    PREGOVORI:
    pametnejši odneha il più saggio cede
    po nesreči zna biti vsak pameten del senno di poi son piene le fosse
  • pápeški (-a -o) adj. papale, del papa, pontificio; pontificale; pejor. papalino:
    papeška bula decretale
    papeška čepica camauro
    papeška nosilnica sedia gestatoria
    papeška palica pedo
    papeška pisarna dataria
    papeška vlada, papeški dvor curia romana
    papeška straža guardie papali
    pejor. voj. papeški vojak papalino
    pren. biti bolj papeški od papeža essere più papalino del papa, essere più realista del re
  • pápež (-a) m

    1. rel. papa, pontefice; santo padre:
    pren. biti bolj papeški od papeža essere più papalino del papa
    če je to res, potem sem jaz papež; naj bom papež, če je to res assolutamente no, nient'affatto

    2. ekst. um. papa:
    papež simbolizma il papa del simbolismo
  • pára1 (-e) f vapore (tudi ekst.); esalazione:
    vodna para vapore acqueo
    ladja, vlak na paro nave, locomotiva a vapore
    jodove, kovinske, živosrebrne pare vapori di iodio, metallici, di mercurio
    pren. voziti na vso paro andare a tutto vapore, a tutta forza
    pog. biti pod paro essere brilli
    nasičena para vapore saturo
    nizkotlačna para vapore a bassa pressione
  • paragráf (-a) m

    1. paragrafo

    2. pog. legge, norma;
    biti (vse) po paragrafih essere a norma di legge
    poiskati luknjo v paragrafih trovare una scappatoia nelle leggi
  • partíja (-e) f

    1. igre partita; manche:
    dobiti, izgubiti partijo vincere, perdere una partita

    2. (oseba primerna, da postane zakonski mož) partito; ekst. collocazione:
    biti, veljati za dobro partijo essere un buon partito
    najti dobro partijo za hčer trovare una buona collocazione per la figlia

    3. žarg. trg. stock angl., partita

    4. žarg. gruppo di lavoro

    5. polit.
    (komunistična) partija partito (comunista)
  • pásji (-a -e) adj.

    1. canino; di cane, di cani:
    pasja zvestoba fedeltà canina
    pasja razstava mostra di cani
    pasja vprega tiro di cani
    pasji povodec, pasja vrvica guinzaglio
    pasje leglo cucciolata

    2. pejor. (hudoben, zloben) cane, d'un cane:
    pasji sin figlio d'un cane

    3. pren. cane, da cani:
    pasji svet mondo cane
    pasje vreme tempaccio, tempo da cani
    pasje življenje vita da cani
    pasji mraz freddo cane
    pasja vročina canicola, caldo tremendo
    pasji dnevi (23. 7.—23. 8.) solleone, canicola

    4. pren.
    pasja figa nonnulla, inezia
    (v adv. rabi) za to se eno pasjo figo brigam non me ne importa un accidente, un fico secco
    to je pasjo figo vredno non vale un fico secco
    (v medmetni rabi) pasja figa, pa tak izlet una gita schifosa
    biti ves pasji essere di malumore, incattivito, inviperito; furbo (come il diavolo)
    profesor je ves pasji il professore è severissimo
    imeti pasjo srečo avere una fortuna sfacciata
    pog. pasja radost salsicciotto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. rumena pasja čebulica stellina dorata (Gagea lutea)
    vet. pasja steklina rabbia canina, idrofobia
    zool. pasja trakulja echinococco (Echinococcus granulosus)
    bot. pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis)
    pasja znamka piastrina
    bot. pasji jezik lingua di cane, cinoglossa (Cynoglossum officinale)
    bot. pasji peteršilj falso prezzemolo, cicuta minore (Aethusa cynapium)
    pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
    zool. pasji som canesca, galeo (Galeo canis)
    bot. pasji trn marrucca, paliuro (Paliurus)
    pasje zelišče ballerina, morella (Solanum nigrum)
  • patrúlja (-e) f voj. pattuglia:
    obmejna patrulja pattuglia confinaria
    leteča patrulja pattuglia volante
    obhodna patrulja ronda
    patrulja predhodnica pattuglia di punta
    avt. prometna patrulja pattuglia stradale
    biti na patrulji essere di pattuglia
  • pečèn (-êna -o) adj. gastr. (meso, ribe, kostanj) arrostito, arrosto; (kruh, pecivo, krompir, jabolka) cotto (al forno); pren. fritto:
    pečen piščanec pollo arrosto
    pečeno meso carne arrosto, arrosto
    pečen kostanj castagne arrosto, caldarroste, marronsecchi
    pečen na ražnju girato
    pečena buča zucca barucca
    pren. novo pečen novellino
    pren. biti kuhan in pečen (pri kom) essere un assiduo frequentatore, frequentare assiduamente
    pren. misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela credere di poter raggiungere qcs. senza fatica
    če nas odkrijejo, smo pečeni se ci scoprono siamo bell'e fritti
  • péna (-e) f

    1. schiuma, spuma:
    brivska pena schiuma da barba

    2. (slina na ustih) schiuma, bava

    3. gastr. mousse franc.; spuma

    4. teh. schiuma (plastica)

    5.
    pena za gašenje schiuma per estintore
    pren. biti le pena essere irrilevante, insignificante
    pren. vse je dim in pena sono tutte inezie
    min. morska pena schiuma di mare, sepiolite
  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria