Franja

Zadetki iskanja

  • ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
    ljudje in živali uomini e bestie
    prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
    ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
    ljudje, odprite! gente, aprite!
    hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
    mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
    ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
    kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
    enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
    kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
    ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
    tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
    živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
    nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
    vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
    v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
    knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
    mali ljudje gente, uomini della strada
    pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
    ljudje starega kova gente di vecchio stampo
    ljudje na mestu gente a posto, onesta
    PREGOVORI:
    vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto
  • lúštno adv. graziosamente; bene:
    imeli smo se luštno ci siamo divertiti
  • móč (-í) f

    1. forza; vigore:
    imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
    duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

    2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
    starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

    3. forza, potenza:
    naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
    moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

    4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
    izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
    zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
    gospodarska moč države la forza economica di un Paese
    jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

    5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
    v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
    pravica je brez moči la giustizia è impotente

    6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
    moč vetra la forza del vento
    moč glasu la forza della voce
    moč volje forza di volontà

    7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
    dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

    8. na vso moč (v adv. rabi):
    hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
    truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
    na moč lep avtomobil una macchina bellissima

    9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
    pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    meriti moči misurare le forze, gareggiare
    priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
    pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
    truditi se po najboljših močeh fare il possibile
    biti pri moči essere robusto
    biti še pri močeh essere ancora in gamba
    ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
    biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
    šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
    moč usode la forza del destino
    z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
    moč razuma l'impero della ragione
    gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
    moč domišljije la potenza della fantasia
    nadnaravna moč potere soprannaturale
    pogajalska moč potere contrattuale
    voj. zastraševalna moč potere deterrente
    rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
    mladostna moč il vigore della giovinezza
    moč vina il vigore del vino
    kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
    elektr. delovna moč forza motrice
    strojn. efektivna moč rendimento effettivo
    strojn. imenska moč forza nominale
    fiz. konjska moč cavallo vapore
    ekon. kupna moč potere d'acquisto
    kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
    mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
    fiz. moč stroja potenza della macchina
    fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
    obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
    bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
    strelna moč orožja potenza di fuoco
    PREGOVORI:
    v slogi je moč l'unione fa la forza
  • mórje (-a) n

    1. mare:
    reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
    pluti po morju navigare
    potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
    potisniti ladjo v morje varare una nave
    gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
    vihar na morju tempesta di mare; uragano
    globoko, plitvo morje mare profondo, basso
    modro morje mare azzurro
    mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
    na odprtem morju in alto mare
    peščeno morje mare di sabbia
    nekdo je padel v morje! uomo in mare!
    geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
    Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

    2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
    bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

    3. (morska voda) mare

    4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
    preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
    žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
    ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
    iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    pren. v morje vreči buttare a mare
    pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
    zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
    kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
    geol. brahično morje mare salmastroso
    mrtvo morje mare morto
    notranje morje mare interno
    obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
    odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
    morje ljudi un fottio di gente
    PREGOVORI:
    hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano
  • móž (-á) m

    1. marito:
    dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
    rajni mož il defunto marito
    zakonski mož coniuge

    2. uomo:
    mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
    mož sivih las un uomo canuto

    3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
    vodilni možje dirigenti
    volilni možje elettori
    veliki možje i grandi (di una nazione)
    črni možje becchini
    občinski možje assessori; impiegati del comune
    možje zakona i tutori della legge, i poliziotti

    4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
    bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
    ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
    on je figa mož (figamož) è un vigliacco

    5. voj. (vojak brez čina) uomo:
    bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo

    6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
    metati cifra mož fare a testa e croce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti mož beseda essere uomo di parola
    biti mož dejanj essere uomo d'azione
    biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
    stati mož pri možu stare stretti come acciughe
    igre črni mož guardie e ladri
    etn. divji mož babau
    gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
    etn. povodni mož genio dell'acqua
    slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
    snežni mož pupazzo di neve
    meteor. ledeni možje gelo di maggio
  • napóčiti (-im) perf.

    1. fendersi, spaccarsi, screpolarsi alquanto

    2. spuntare (giorno, ora):
    krenili smo na pot, preden je napočil dan siamo partiti prima dello spuntar del giorno
  • necél (-a -o) adj. incompleto; ekst. in meno di:
    na vrh smo prišli v necelih treh urah raggiungemmo la cima in meno di tre ore
  • nekáko adv.

    1. in qualche modo, in un certo modo:
    nekako smo se vendar rešili iz težav in qualche modo riuscimmo a disintricarci dalle difficoltà

    2. pressapoco, all'incirca; su per giù, giù di lì:
    tehta nekako sto kilogramov pesa pressapoco un quintale
  • nóter adv. (per il moto a luogo) ➞ notri

    1. (izraža premikanje, usmerjenost v zaprt prostor) dentro:
    gledati, stopiti, vabiti noter guardare, entrare, chiamare dentro
    trebuh noter, prsi ven pancia in dentro, petto in fuori
    šli smo že noter v zimo l'inverno è alle porte
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven da un orecchio gli va dentro, dall'altro fuori
    pren. zamujeno notri prinesti recuperare i ritardi
    pog. noter pride manj, kot je stroškov le entrate sono minori delle uscite
    pog. spraviti koga noter mandare qcn. in gattabuia
    noter! avanti!

    2.
    noter do (prav, čisto) fino a, fin dentro a
  • nótri adv. (per lo stato in logo) ➞ noter

    1. (izraža stanje v zaprtem prostoru) dentro:
    ostali smo zunaj, notri je zadušljivo siamo rimasti fuori perché dentro si soffoca
    pog. biti notri essere nei pasticci, nei guai
    biti (več let)
    notri essere in prigione, in gattabuia
    nekaj notri mi pravi, da ga ne bom več videl qualcosa dentro mi dice, ho il presentimento che non lo rivedrò mai più

    2. notri iz (prav, čisto) proprio da:
    volkovi so prihajali notri iz kočevskih gozdov i lupi venivano proprio dalle foreste di Kočevje
  • opléti (oplévem)

    A) tr. sarchiare, strappare le erbacce

    B) opléti (oplévem) intr. aver finito; pog. essere rovinati, fritti, spacciati; star fresco; aver perso la stima, il favore di qcn.:
    kot igralec je oplel è un atleta (ormai) suonato
    pri meni si oplel con te ho finito, di te non ne voglio più sapere
    če nas odkrijejo, smo opleli se ci scoprono siamo (bell'e) fritti
  • opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
    opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
    opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
    opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
    opraviti nalogo eseguire un compito
    opraviti nakupe fare acquisti
    opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
    pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
    opravljati funkcijo coprire una carica
    opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

    2. combinare, riuscire a fare:
    s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

    3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
    z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
    nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

    4. pren. esser finito, fallito:
    kot igralec je opravil è un attore finito

    5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
    imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
    imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
    nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

    6. star. vestire
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
    opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
    pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
    dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
    zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
    pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
    nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
    opraviti s kom ammazzare qcn.
    šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
    še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
    mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
    rel. opraviti spoved confessarsi
    rel. opravljati službo božjo celebrare la messa
  • pečèn (-êna -o) adj. gastr. (meso, ribe, kostanj) arrostito, arrosto; (kruh, pecivo, krompir, jabolka) cotto (al forno); pren. fritto:
    pečen piščanec pollo arrosto
    pečeno meso carne arrosto, arrosto
    pečen kostanj castagne arrosto, caldarroste, marronsecchi
    pečen na ražnju girato
    pečena buča zucca barucca
    pren. novo pečen novellino
    pren. biti kuhan in pečen (pri kom) essere un assiduo frequentatore, frequentare assiduamente
    pren. misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela credere di poter raggiungere qcs. senza fatica
    če nas odkrijejo, smo pečeni se ci scoprono siamo bell'e fritti
  • petindvájseti (-a -o) numer. venticinquesimo; venticinque:
    danes smo petindvajsetega oggi è il venticinque
    petindvajsetega leta nel '25
  • píčlo

    A) adv. poco, modestamente, scarsamente

    B) píčlo (-ega) n poco:
    z denarjem smo na pičlem di soldi ne abbiamo pochi
  • porábiti (-im) | porábljati (-am) perf., imperf.

    1. consumare; finire, esaurire; ekst. mangiare; spendere, impiegare:
    porabili smo vse olje in kruh abbiamo finito l'olio e il pane
    porabiti ves denar spendere tutti i soldi

    2. (izraža čas dejanja) metterci, impiegare:
    do vrha je porabil dve uri ci ha messo due ore fino alla cima

    3. (oguliti) logorare (il vestito)
  • premákniti (-em) | premíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. spostare, muovere:
    premakniti ni mogel ne rok ne nog non era capace di muovere né braccia né gambe

    2. smuovere

    3.
    premakniti, premikati naprej, nazaj, v desno, v levo, ven tirare, spostare avanti, indietro, a destra, a sinistra, fuori
    pren. premakniti pogajanja z mrtve točke disincagliare le trattative
    pren. nobena prošnja ga ne premakne non lo smuove nessuna preghiera
    ne premakniti pogleda s koga non distogliere lo sguardo da qcn.
    premakniti datum sestanka spostare la data della riunione, rinviare la riunione a nuova data
    šah. premakniti kralja muovere il re
    človek je sposoben tudi gore premikati l'uomo è capace di smuovere le montagne
    težko premikati kosti, pero muoversi, scrivere con difficoltà
    grad. premikati z grezilne črte spiombare

    B) premakníti se (-em se) | premíkati se (-am se) imperf., perf. refl.

    1. spostarsi, percorrere:
    vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov ogni giorno percorremmo alcuni chilometri

    2. muoversi, andarsene, uscire:
    več dni se ni premaknil od doma non è uscito di casa parecchi giorni
    ne premakni se, če ti je življenje drago fermo, se hai cara la vita

    3. cambiare, migliorare:
    cela stoletja se ni nič premaknilo sono secoli che non è cambiato nulla
    bolezen se nikamor ne premakne le condizioni del malato non migliorano
    čas se ni nikamor premaknil il tempo non passava mai
    zadeva se je premaknila (z mrtve točke) la pratica ha finalmente preso l'avvio
    lingv. naglas se premika l'accento è libero
  • premísliti (-im) | premíšljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. riflettere, pensarci su, rimeditare, riconsiderare, studiare, ponderare:
    premisli, potem šele stori prima rifletti, poi fa!
    premisliti besede studiare, ponderare le parole
    pren. trezno premisliti ragionare a bocce ferme

    2. (presoditi, presojati) giudicare, valutare

    3. (v medmetni rabi podkrepi trditev)
    premislite, koliko smo pretrpeli quanto abbiamo sofferto!

    B) premísliti se, si (-im se, si) | premíšljati se, si (-am se, si) perf. imperf. refl.

    1. ricredersi, ripentirsi, ripensarci:
    kaže, da si je premislil sembra che si sia ricreduto

    2. esitare, avere dei dubbi
  • prepéti1 (-pôjem) perf.

    1. cantare (tutta la canzone)

    2. pren. passare il tempo cantando:
    veliko ur smo prepeli quante ore abbiamo passato cantando

    3. soverchiare con la propria voce il canto degli altri, cantare più forte
  • preprášati (-am)

    A) perf. interrogare a fondo, chiedere informazioni precise

    B) preprášati se (-am se) perf. refl. arrivare a, riuscire a trovare (a furia di domande):
    po dolgem iskanju smo se preprašali do spomenika dopo lunghe ricerche riuscimmo a trovare il monumento