Franja

Zadetki iskanja

  • sladkôba (-e) f dolcezza, sapore dolce; pren.
    sama sladkoba ga je è fastidiosamente svenevole
  • sodíti (-im) imperf.

    1. giudicare, processare:
    soditi po zakonu, pravično giudicare secondo la legge, secondo giustizia
    soditi komu, koga processare qcn.
    soditi zborno giudicare collegialmente
    množica je sama sodila morilcu la folla linciò l'assassino

    2. šport. arbitrare, dirigere in qualità di arbitro, esser arbitro:
    soditi nogometno tekmo dirigere una partita di calcio

    3. giudicare, valutare:
    čas edino pravično sodi il tempo giudica equanime
    soditi človeka po videzu giudicare uno dalle apparenze

    4. ritenere, dedurre:
    arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let gli archeologi ritengono che il reperto risalga a duemila anni fa

    5. rientrare, dover stare; stare bene; appartenere; esser di competenza:
    v opremo alpinista sodi tudi cepin fra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
    živila sodijo v shrambo i viveri vanno messi nella dispensa
    ta človek ne sodi v našo družbo costui non sta bene nella nostra compagnia
    mož sodi v starejšo generacijo costui appartiene alla generazione anziana
    to ne sodi v mojo pristojnost ciò non è di mia competenza
    povedati komu, kar mu sodi dire a uno ciò che si merita
  • stakníti2 (-em) | stíkati (-am) perf., imperf.

    1. scoprire (frugando); frugare, frugacchiare, rovistare, cercare (tudi ekst.):
    stikati za delom, stanovanjem cercare lavoro, alloggio

    2. trovare

    3. pog. beccare, beccarsi; buscare, buscarsi:
    stakniti bolezen, prehlad beccarsi un malanno, un raffreddore
    stakniti jo rimaner ferito
    prebral je vse, kar je staknil leggeva tutto quanto trovava
    stakniti nekaj mesecev zapora buscarsi qualche mese di prigione
    sama ne ve, kje je staknila otroka lei stessa non sa chi è il padre
    pren. staknil je, kar je iskal s'è preso quel che cercava, quel che si meritava
  • staróst (-i) f

    1. vecchiaia;
    bolezni starosti gli acciacchi della vecchiaia
    starost ne pride sama la vecchiaia non viene da sola
    v starosti se je ukvarjal z zbirateljstvom da vecchio si diede al collezionismo

    2. età; anni:
    povprečna starost prebivalstva età media della popolazione
    moški srednje starosti uomo di mezza età
    za svojo starost je velik per i suoi anni è grande
    v šolo je šel s šestimi leti starosti cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni
    šalj. častitljiva starost (starost med štiridesetimi in devetdesetimi) età veneranda; gli anta
  • (têbe) pron.

    1. tu (te, ti):
    ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
    ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
    uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
    brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
    zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

    2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
    samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

    3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
    on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

    4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
    to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

    5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
    to ti je dekle! che ragazza!
    to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

    6. (v svojilni rabi, tvoj)
    ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
    tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
    ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
    pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
    pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
    biti na ti s kom dare del tu a qcn.
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
  • uhó (ušésa) n

    1. orecchio, orecchia:
    na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
    biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
    pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
    šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
    pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
    pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
    pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
    pren. vleči na ušesa orecchiare
    na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
    ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
    pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
    za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

    2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
    uho glasbenika orecchio di, da musicista
    pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
    govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
    naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

    3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
    oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
    zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

    4. (podoben del kake priprave):
    šivankino uho cruna dell'ago
    uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

    5. orecchia (del libro, del quaderno)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
    pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
    pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
    pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
    pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
    pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
    pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
    pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
    pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
    pren. priti komu na uho venire a sapere
    pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
    biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
    pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
    pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
    pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
    pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
    med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
    bot. mačje uho ofride (Ophrys)
    bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
    zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
    anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
    med. vnetje srednjega ušesa otite
    bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)
  • vèč adv.

    1. più:
    imeti več časa avere più tempo

    2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
    stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
    več kot più che, più di
    imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

    3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
    čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

    4. več ali manj più o meno:
    v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

    5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
    ne čakajte več non aspettate più
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. ni več sama è incinta
    niti besedice več! zitto e mosca!
    to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
    stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
    pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
    PREGOVORI:
    več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno
  • zrèl (-éla -o) adj.

    1. maturo (tudi pren.); stagionato:
    zrelo sadje frutta matura
    kulturno zrel narod un popolo culturalmente maturo
    zrel sir formaggio stagionato

    2. maturo, tardo:
    zreli barok il tardo barocco
    zreli kapitalizem tardo capitalismo

    3. (ki je v srednjem obdobju življenja) maturo, fatto:
    zrela ženska donna fatta, matura
    biti v zrelih letih essere maturo di anni

    4. (ki kaže veliko modrost, premišljenost) sano, assennato; equilibrato:
    zreli nazori principi sani
    zrele misli considerazioni assennate, equilibrate

    5. (v povedni rabi v pomenu duševno in telesno sposoben za kaj) maturo, adatto, opportuno per:
    otrok še ni zrel za šolo il bambino non è ancora maturo per la scuola
    iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal è stato proprio scemo a fidarsi di lui
    pren. je zrel za odstrel va silurato (perché non più in grado di svolgere funzioni direttive)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti zrel za vešala essere degno del capestro
    gledati življenje z zrelimi očmi considerare la vita dall'alto con occhi esperti
    zadeva še ni zrela la cosa non è ancora giunta a maturazione
    biti zrel kot jagoda, kot tepka essere un furbo di tre cotte
    pasti v naročje kot zrel sad, kot zrela hruška piovere come la manna
    zrela deklica una donnina allegra
    kozm. zrela koža pelle, epidermide matura
    šalj. pog. zrela lepotička una bellezza matura
    agr. zrela zemlja terra ricca di humus
    spolno zrel sessualmente maturo
    agr. zrel gnoj burro nero
    zreli med miele stagionato
    med. zrel tvor ascesso
    zrel za trgatev vendemmiabile
    PREGOVORI:
    zrela hruška sama pade quando la pera è matura bisogna che caschi
  • žerjávica (-e) f

    1. brace:
    razgrebati, razpihovati žerjavico attizzare la brace
    žerjavica pod pepelom la brace sotto la cenere
    njegove oči so žerjavica i suoi occhi sono due tizzoni ardenti

    2. knjiž. dolore (cocente) cruccio; puntura:
    pren. biti sama žerjavica essere pieno di temperamento, essere argento vivo
    dati roko na žerjavico za kaj garantire per, mettere la mano sul fuoco per qcs.
    za druge hoditi po kostanj v žerjavico cavare, togliere le castagne dal fuoco per qcn.
    hoditi po žerjavici camminare sui carboni ardenti