pregrét (-a -o) adj. riscaldato, caldo, surriscaldato; gastr. ribollito:
pregret zrak aria calda
avt. pregret motor motore surriscaldato
pren. pregrete glave teste calde
Zadetki iskanja
- prepústnost (-i) f permeabilità:
prepustnost za svetlobo pellucidità; trasparenza; anat. pervietà
prepustnost za zrak permeabilità all'aria
prepustnost ceste transitabilità - pretrésati (-am) | pretrésti (-trésem) imperf., perf.
1. versare:
pretresti moko v vrečo versare la farina nel sacco
2. esaminare, vagliare, discutere:
pretresti dokaze esaminare le prove
3. commuovere, turbare; traumatizzare, colpire
4. sconvolgere, agitare, scuotere:
pred uporabo dobro pretresite agitare bene prima dell'uso
5. pren. scuotere; rompere; fendere:
grom pretresa dolino tuoni scuotono la valle
kriki pretresajo zrak grida fendono l'aria
mraz mi pretresa kosti ho un freddo cane - príjati (-am) imperf. piacere, giovare, far bene; confarsi; accomodare:
kopel mu bo prijala un bagno gli farà bene
pohvala vsakomur prija la lode piace a tutti
trti prija prisojna lega l'esposizione al sole giova alla vite, la vite ama l'esposizione al sole
morski zrak mi ne prija l'aria di mare non mi si confà - rakéta (-e) f teh., voj. razzo, missile:
balistična raketa missile balistico
enostopenjska, večstopenjska raketa missile mono- pluristadio
medcelinska raketa missile intercontinentale
nosilna raketa razzo vettore
raketa zemlja—zrak missile terra — aria
strateška, taktična raketa missile strategico, tattico
vesoljska raketa missile spaziale
raketa kratkega, srednjega dometa missile di breve, di media portata
raketa proti toči razzo antigrandine
signalna raketa razzo da segnalazione
bežati kot raketa correre via, scappare come un razzo - razbistríti (-ím)
A) perf. chiarificare, chiarire, schiarire, mettere in chiaro, far luce, snebbiare:
razbistriti duha far luce nello spirito, snebbiare lo spirito
hladen zrak mu je razbistril glavo l'aria fredda gli schiarì il cervello
razbistriti nekatera vprašanja far luce su taluni problemi, chiarire certe questioni
B) razbistríti se (-ím se) perf. refl. chiarirsi - sesáti (-ám) imperf.
1. succhiare; knjiž. suggere; (dojenček) poppare, ciucciare, tettare:
sesati iz stekleničke succhiare dal poppatoio
2. (močno vleči vase) succhiare, tirare:
otrok sesa dudo, palec il bambino succhia la tettarella, il pollice
3. pompare, aspirare:
sesati nafto, vodo pompare il petrolio, l'acqua
sesati zrak aspirare l'aria
sesati prah aspirare la polvere
4. pren. (vsrkavati) succhiare, assorbire:
korenine sesajo vlago le radici assorbono l'umidità
pren. pog. sesati komu kri succhiare il sangue a qcn. - slàb (slába -o)
A) adj.
1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie
2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa
3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole
4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole
5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata - spustíti (-ím) | spúščati (-am)
A) perf., imperf.
1. calare, abbassare, lasciar cadere;
spustiti zapornice calare la chiusa
spustiti sidro calare l'ancora
spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata
2. calare; navt. calumare; immettere:
navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
spustiti ladjo v vodo varare la nave
spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza
3. far entrare:
spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
spustiti naprej far passare
4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
spustiti cene abbassare i prezzi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.
B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
spustiti se na tla scendere a terra
spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
aer. spuščati se v drsnem letu planare
2. pren. calare, scendere:
v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia
3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
spustiti se v boj gettarsi nella mischia
spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
spustiti se v jok mettersi a piangere
spustiti se v pogovor attaccar discorso
spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
spustiti se v politiko darsi alla politica
spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
spustiti se na pot mettersi in cammino
spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso - stréljati (-am) imperf.
1. sparare, far fuoco; tirare:
streljati v tarčo sparare a segno
streljati v zrak sparare in aria
streljati s slepimi naboji sparare con cartucce a salve
streljati s šibrami sparare con pallini
streljati v rafalih sparare a raffica
streljati s fračo, z lokom tirare con la fionda, con l'arco
tr. streljati talce fucilare gli ostaggi
streljati na demonstrante sparare ai, far fuoco sui dimostranti
streljati divjad sparare alla selvaggina
streljati iz neposredne bližine sparare a bruciapelo
streljati brez (predhodnega) opozorila sparare a vista
streljati v glavo, v hrbet sparare alla testa, alle spalle
šport. streljati leže, stoje sparare in posizione a terra, in posizione eretta
2. pren.
streljati z očmi, s pogledi lanciare occhiate furiose
3. šport. tirare:
streljati na gol, na koš tirare in rete, a canestro - strúp (-a) m veleno, tossico; biol. tossina; pren. veleno, dente:
voj. bojni strupi gas tossici
kačji, rastlinski strupi veleni di serpente, veleni vegetali
podganji strup ratticida
kobrin strup il veleno del cobra
pren. strup zavisti il dente, il veleno dell'invidia
zrak v mestih je zasičen s strupi l'aria delle città è satura di veleni
spremeniti se v strup andare in veleno, trasformarsi in veleno
pren. njegove besede so polne strupa le sue parole schizzano veleno
pren. ne jemlji toliko strupov non prendere tante medicine
biol. bakterijski strupi tossine batteriche
farm. srčni, želodčni, živčni strupi tossine cardiache, gastriche, neurotrope - svéž (-a -e) adj.
1. fresco:
svež kruh pane fresco
sveža hrana cibi freschi
sveža jajca uova fresche
sveže ribe pesce fresco
2. pren. fresco, recente, caldo:
sveže novice notizie recenti, calde
3. pren. fresco, nuovo:
sveže misli, pobude pensieri, iniziative nuove
4. (hladen) fresco, freddo:
svež veter vento freddo
sveža jutra mattinate fresche
5. (nerabljen, opran, čist) fresco, pulito:
dovajati svež zrak portare aria fresca
obleči sveže perilo mettersi (addosso) biancheria pulita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spomin na dogodek je še svež il ricordo dell'avvenimento è ancora fresco, non è andato smarrito
svež sir, sveža salama formaggio, salame fresco
ekst. sveža novica primizie - têžek | težák (têžka -o)
A) adj.
1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante
2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci
3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso
4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa
5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta
6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento
7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio
8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse
9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni
10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti
11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri
B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro - vdíhati (-am) | vdihávati (-am) perf., imperf.
1. inspirare, ispirare, aspirare, inalare:
vdihati svež zrak inspirare aria fresca
2. pren. ispirare, infondere - višínski (-a -o) adj.
1. di, dell'altezza; in altezza:
višinske mere misure di altezza
2. knjiž. (gorski, hribovski) montano, di montagna:
višinski zrak aria di montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. višinska bolezen mal di montagna
geogr. višinska karta carta altimetrica
agr. višinska kmetija fondo montano
geogr. višinska razlika dislivello; žel. sopraelevazione
geod. višinska točka quota
bot. višinski pas fascia vegetazionale
alp. višinski tabor base d'alta montagna
aer. višinsko krmilo timone di quota
višinsko sonce sole d'alta montagna - vréči (vŕžem)
A) perf.
1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
silovito vreči scagliare, lanciare
vreči proč buttar via
vreči kovanec gettare la moneta
vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
vreči kocko gettare il dado
vreči orožje gettare le armi
vreči sidro gettare l'ancora
šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
vreči s sebe (konj) disarcionare
vreči na obalo gettare sulla riva
vreči bombe lanciare bombe
vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle
2.
vreči nazaj gettare indietro
pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico
3.
vreči na tla gettare a terra
vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)
4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
vreči koga na cesto gettare sul lastrico
5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline
6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)
7.
vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata
8.
vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
vreči iz sebe esplodere, sbottare
vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie
9.
vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato
10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
vreči poljubček mandare un bacino
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
vreči vlado abbattere il governo
vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
vreči iz postelje gettare dal letto
vreči iz službe licenziare
vreči iz spanja svegliare
vreči iz tira sconvolgere, turbare
vreči s prestola detronizzare
pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
vreči v ječo gettare in prigione
vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
pog. vreči čez vomitare
kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
vreči iz stanovanja sfrattare
vreči na tla abbattere, atterrare
vreči nazaj rilanciare
vreči s tečajev scardinare
B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.
1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse
2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico
3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
vrgel se je po očetu è suo padre sputato - zdràv (zdráva -o) adj.
1. sano:
zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
zdravi klicenosec portatore sano
2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
zdrava vzgoja sana educazione
zdrav razum buon senso
3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre
4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
zdravo sadje frutta sana, schietta
zdravo zidovje muri solidi
5. (kot pozdrav ob slovesu)
ostani zdrav! salve!; stammi bene!
pa zdravi bodite! stateci bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano - zdrávo adv.
1. in modo sano:
zdravo živeti vivere una vita sana
2. (v predik. rabi)
zdravo je iti na zrak è sano andare all'aria aperta
pog. z njim ni zdravo češenj zobati è meglio non aver a che fare con lui - zgostíti (-ím) | zgóščati (-am)
A) perf., imperf.
1. condensare, addensare, concentrare; rendere (più) denso:
zgostiti malto condensare la malta
2. pren. condensare, compendiare, stringare:
zgostiti besedilo compendiare, stringare il testo
B) zgostíti se (-ím se) | zgóščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. addensarsi, condensarsi, infittirsi:
megla se je zgostila la nebbia si è infittita
množica okrog nje se je zgostila la folla si andò addensando attorno a lei
2. pren. intensificarsi, farsi più intenso:
občutek negotovosti se je zgostil il senso di insicurezza si fece più intenso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
industrija se je zgostila na severnem predmestju l'industria si concentrò nella periferia nord
poleti se zrak zgosti v dušljivo soparo d'estate l'aria si condensa in un'afa asfissiante
v zadnjem delu so se zgostile vse pisateljeve odlike in pomanjkljivosti nell'ultima opera si trovano compendiati tutti i pregi e i difetti del nostro - zijáti (-ám) imperf.
1. essere disgiunto, spalancato; essere aperto:
rana zija la ferita è aperta
2. aprirsi:
pod njimi je zijal prepad sotto di loro si apriva un precipizio
3. avere aperto, spalancato il becco; aver aperta, spalancata la bocca:
kokoš zija od žeje la gallina tiene aperto il becco dalla sete
4. pejor. fissare con lo sguardo, guardare fisso
5. pejor. urlare, strillare:
kaj tako zijaš, saj nismo gluhi perché (mai) strilli, non siamo mica sordi
zijati nad kom sgridare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zijati od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa
zijati v časopis leggere il giornale
pren. zijati v zrak bighellonare
zijati kot tele v nova vrata guardare con fare stranito
PREGOVORI:
čim več ima, po več zija chi più ha, più vuole