Franja

Zadetki iskanja

  • ponudíti (-im) | ponújati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. offrire; porgere:
    ponuditi cigareto offrire una sigaretta
    ponujati blago offrire la merce
    pren. ponujati priložnost porgere l'occasione, il destro
    med. ponuditi (zdravstveno) pomoč prestare a qcn. le cure del caso
    ponuditi pijačo offrire, pagare da bere

    2. proporre, presentare:
    ponuditi odpoved presentare le dimissioni
    ponujati nagrado za atentatorjevo glavo offrire un premio, una taglia per la testa dell'attentatore
    ponujati komu roko, zakon fare una proposta di matrimonio a qcn.

    B) ponudíti se (-im se) | ponújati se (-am se) perf., imperf., refl. offrirsi:
    mislim, da se je dekle ponujalo penso che la ragazza si offrisse
    ponudil se je da gre namesto mene si offrì di andare in vece mia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dež, sneg se ponuja si mette a piovere, a nevicare
    pren. ponujale so se mu črne misli lo turbavano brutti pensieri
  • potískati1 (-am) | potísniti (-em) imperf., perf.

    1. spingere:
    potiskati naprej, nazaj, noter, ven spingere avanti, indietro, dentro, fuori
    potiskati čoln v morje spingere l'imbarcazione nel mare
    potisniti naboj v cev spingere la cartuccia in canna
    pren. potiskati na obrobje emarginare

    2. costringere:
    potiskati državo v izolacijo costringere un Paese a isolarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    potisniti komu nož med rebra pugnalare qcn., accoltellare qcn.; piantare, conficcare il coltello tra le costole a qcn.
    pren. potisniti vprašanje na stranski tir non discutere più del problema
    pren. potiskati kaj v pozabo mettere qcs., far cadere qcs. nel dimenticatoio
    potisniti koga v zakon costringere uno a sposarsi
  • predvídeti (-im) | predvidévati (-am) perf., imperf.

    1. vedere, antivedere, prevedere, presagire, indovinare, aspettare, aspettarsi:
    predvideti nesrečo presagire una disgrazia
    predvidevati povečanje inflacije prevedere una crescita dell'inflazione
    ker predvidevamo in previsione di

    2. (vnaprej določiti, upoštevati) prevedere, preventivare:
    predvidevati gradnjo nove šole preventivare la costruzione della nuova scuola

    3. prevedere, calcolare:
    do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvidevali l'incontro dei satelliti è avvenuto prima del previsto

    4. jur. (določiti, določati) prevedere, contemplare, considerare:
    zakon takega primera ne predvideva il caso non è contemplato dalla legge
    zakon predvideva stroge kazni la legge prevede punizioni severe
  • prekŕšiti (-im) perf. contravvenire a; derogare a; rompere, violare:
    prekršiti zakon contravvenire alla legge, violare la legge
    prekršiti dogovor derogare a un patto
    prekršiti premirje rompere la tregua
  • prelámljati (-am) | prelomíti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. spezzare in due; spezzare

    2. mancare di parola, venir meno alla parola; violare:
    prelamljati obljube venir meno alle promesse
    prelomiti (dano) besedo venir meno alla parola data, mancare di parola
    prelomiti zakon violare, trasgredire la legge

    3. pren. rompere:
    prelomiti s starim načinom življenja rompere col vecchio modo di vivere
    prelomiti s kom rompere con qcn., non aver più a che fare con qcn.

    B) prelámljati se (-am se) | prelomíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. spezzarsi, spaccarsi, rompersi

    2. pren. passare:
    poletje se hitro prelomi v jesen l'estate passa presto all'autunno
    na ovinku se cesta prelomi dopo la curva la strada scende ripida
    iron. glej, da se pri delu ne prelomiš vedi di non sforzarti troppo
  • premostítven (-a -o) adj. ponte; temporaneo:
    jur. premostitveni zakon legge ponte
    ekon. premostitveni kredit credito temporaneo, di emergenza
  • razčlenítven (-a -o) adj. di analisi, analitico; di segmentazione; mat.
    razčlenitveni zakon legge distributiva
  • razvézati (-véžem) | razvezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. slegare, sciogliere, slacciare:
    razvezati čevelj slacciare le scarpe
    razvezati vozel sciogliere il nodo

    2. jur. rescindere; annullare:
    razvezati pogodbo rescindere un contratto
    razvezati zakon, zakonsko zvezo annullare un matrimonio, un vincolo coniugale
    razvezati zakonca sciogliere i coniugi del vincolo matrimoniale, concedere ai coniugi di separarsi

    3. pren. sciogliere, liberare; stimolare:
    podkupnina, pijača mu je razvezala jezik la mazzetta, l'alcol gli aveva sciolto la lingua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razvezati koga odgovornosti sollevare qcn. dalla responsabilità

    B) razvézati se (-vežem se) | razvezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. slegarsi

    2. sciogliersi, liberarsi;
    od pijače se mu je razvezal jezik dal bere gli si era sciolta la lingua
    v družbi se je razvezal in compagnia si è lasciato andare

    3. jur. separarsi; divorziare:
    sporazumno se razvezati separarsi, divorziare consensualmente
  • reákcija (-e) f

    1. reazione; pren. contraccolpo:
    niso pričakovali tako ostrih reakcij non si attendevano reazioni così aspre
    fiziol. obrambna reakcija telesa reazione difensiva dell'organismo

    2. (nazadnjaštvo, mračnjaštvo) conservatorismo, oscurantismo; i reazionari, la reazione

    3. kem. reazione:
    reakcija lakmusa reazione del tornasole
    kisla reakcija reazione acida
    bazična reakcija reazione basica, alcalina

    4. fiz. reazione:
    jedrska reakcija reazione nucleare
    verižna reakcija reazione a catena (tudi ekst.)
    zakon akcije in reakcije legge di/dell'azione e di/della reazione
    med. alergična reakcija reazione antigene, anticorpo
    imunska reakcija reazione immunitaria; voj. contrassalto, contromanovra
  • ríniti (-em)

    A) imperf.

    1. spingere, sospingere; spostare:
    riniti voziček, kolo spingere il carrozzino, la bicicletta
    riniti koga v zakon forzare qcn. a sposarsi

    2. pejor.
    riniti za kom stare dietro a qcn.

    3.
    riniti v koga s čim molestare, importunare qcn.
    riniti v koga z vprašanji molestare, bombardare qcn. di domande

    4. pren. andare incontro a:
    riniti v nesrečo, nevarnost andare incontro alla disgrazia, al pericolo

    5. pren. andare, migrare:
    mladi ljudje rinejo v mesto i giovani migrano verso le città

    6. (prebijati se) campare, cavarsela:
    kako gre? Nekako še rinemo come va? Si tira a campare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zmeraj svojo rine vuol far valere sempre la sua
    riniti proti osemdesetim avvicinarsi all'ottantina
    riniti z glavo skozi zid volere l'impossibile, voler raddrizzare le gambe ai cani
    gore rinejo v nebo le montagne svettano nel cielo
    riniti v ospredje, naprej mettersi in avanti
    riniti v najbolj zasebne zadeve ficcare il naso dappertutto
    šol. riniti z zadostnim uspehom essere promosso con soli sufficienti
    riniti koga naprej raccomandare caldamente qcn.

    B) ríniti se (-em se) imperf. refl. spingersi, aprirsi un varco fra; farsi strada
  • sréčen (-čna -o) adj.

    1. felice; prospero; radioso:
    počutiti se srečnega sentirsi felice
    srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
    srečni časi tempi felici

    2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
    srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

    3. fortunato; beato:
    srečni dobitnik il fortunato vincitore
    naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
    pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
    roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

    4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
    srečno pot! buon viaggio!
    srečni dogodek il fausto evento

    5.
    srečen konec lieto fine, happy end
  • stópati1 (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

    1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
    ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

    2. andare, camminare, procedere, marciare:
    stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
    pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

    3. mostrarsi, comparire; bagnare:
    pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

    4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
    stopati v pokoj andare in pensione
    stopati v zakon sposarsi

    5. entrare, andare; aderire (a):
    stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
    stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

    6. pren. esordire, entrare:
    s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. stopati na plan affermarsi
    pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    kri mu je stopila v glavo arrossì
    vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
    stopati v korak andare a passo d'uomo
    pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
    pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
    pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
    pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
    stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
    pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
    pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
    pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
    stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
    stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
    stopati naglo pren. pedalare
    pren. stopiti na prestol salire al trono
    stopiti čez bregove debordare, straripare
    rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
    stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
    stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
    nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
    stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
    stopiti vstran tirarsi indietro, da parte
  • stróg (-a -o) adj.

    1. severo, rigoroso, austero:
    strog učitelj un maestro severo
    strog pogled sguardo severo

    2. (ki ne dovoljuje izjeme, odstopa) rigoroso, rigido; assoluto:
    strog predpis, zakon norma, legge rigorosa
    zahtevati strogo molčečnost pretendere un silenzio assoluto

    3. aspro, duro; inflessibile:
    stroga kritika critica aspra
    dejanje, ki zasluži najstrožjo kazen un'azione che merita la pena più dura

    4. rigoroso, irriducibile, accanito, stretto:
    strogi vegetarijanec vegano

    5. (ki se pojavlja v zelo izraziti obliki) severo, stretto:
    stroga doslednost, natančnost stretta coerenza, esattezza
    po strogi logiki a rigor di logica

    6. (oblikovno preprost) severo, austero:
    pohištvo je bilo strogo i mobili avevano un aspetto austero

    7. pren. di tomba:
    zavladala je stroga tišina si fece un silenzio di tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. biti v strogi pripravljenosti essere in stato di allerta
    stanovati v strogem središču mesta abitare in pieno centro
    v strogem pomenu besede nel vero senso, nel senso stretto della parola
    strog policijski nadzor piantonamento
    strog sodnik catone; iron. censore
  • svét (-a -o)

    A) adj.

    1. rel. santo, sacro:
    Sveti Duh Spirito Santo
    sveta družina Sacra Famiglia
    Sveta dežela Terrasanta
    sveta pesem inno sacro
    sveta maša santa messa
    sveta podoba immagine sacra
    sveti oče il santo padre, il pontefice
    Sveti sedež la Santa Sede
    Sveto pismo Sacre Scritture
    sveto leto anno santo
    sveto olje olio santo
    sveto rešnje telo eucaristia
    Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

    2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
    sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
    (indijska) sveta krava vacca sacra
    romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

    3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
    zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

    4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
    bil je svet človek era un sant'uomo

    5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
    sveti mir santa pace
    to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sveta podobica santino
    Sveti oficij Sant'Offizio
    rel. sveta vojna guerra santa
    inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
    videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
    šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
    popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
    inter. sveta nebesa! santo cielo!
    med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
    hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
    zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

    B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
    Vsi sveti Ognissanti
    Najsvetejše il Santissimo
  • ščítiti (-im) imperf. ➞ zaščititi proteggere, difendere, riparare; tutelare:
    ovitek ščiti knjigo la sopraccoperta protegge il libro
    pren. ščititi komu hrbet riparare, coprire a qcn. le spalle
    votlina nas je ščitila pred dežjem la caverna ci riparava dalla pioggia
    zakon ščiti pravice državljanov la legge tutela i diritti dei cittadini
  • škíliti (-im) imperf.

    1. essere guercio, strabico

    2. guardare con la coda dell'occhio; guardare di sottecchi

    3. desiderare, bramare, guardare con bramosia:
    začel je škiliti za dekleti ormai guarda già alle ragazze

    4. cercare di appropriarsi; usurpare

    5. insistere, premere:
    eni škilijo v zakon, drugi iz njega alcuni premono per legarsi in matrimonio, altri per uscirne, liberarsene
  • tísk (-a) m

    1. stampa:
    dati rokopis v tisk dare il manoscritto alle stampe
    knjiga je v tisku il libro è in corso di stampa

    2. ekst. stampa:
    zakon o tisku la legge sulla stampa
    svoboda tiska libertà di stampa
    mladinski, športni, verski tisk stampa giovanile, sportiva, religiosa
    tuji, domači tisk la stampa estera, nazionale
    dnevni (informativni)
    tisk la stampa quotidiana, i quotidiani, i giornali
    anilinski tisk stampa all'anillina, flessografica
    barvni tisk stampa a colori
    drobni tisk a caratteri piccoli
    enostranski tisk foglio volante
    globoki, ploski, visoki tisk stampa calcografica, planografica, a rilievo
    ležeči, pokončni, razprti tisk stampa in corsivo, in garamond, spaziata
    knjižni tisk stampa tipografica
    negativni tisk negativa
    offsetni tisk stampa offset
    periodični tisk stampa periodica
  • uskladíti (-ím) | usklajeváti (-újem) perf., imperf. coordinare, conformare, armonizzare; allineare; conciliare, intonare:
    uskladiti zakon z ustavo conformare la legge alla costituzione
    uskladiti cene allineare i prezzi
    uskladiti barve intonare i colori
  • ustanóva (-e) f

    1. ente; istituto, istituzione; organismo:
    pravna ustanova ente morale
    poldržavna ustanova ente parastatale
    dobrodelna, gospodarska, kulturna, znanstvena ustanova istituzione di beneficenza; ente economico, culturale, scientifico
    šolska ustanova istituto d'istruzione

    2. jur. istituto:
    družina in zakon sta pomembni družbeni ustanovi la famiglia e la legge sono due importanti istituti societari
  • uveljáviti (-im) | uveljávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. affermare; imporre, far valere:
    uveljaviti svoje mnenje imporre la propria opinione

    2. esercitare, usare, applicare:
    uveljaviti svoje pravice esercitare, usare i propri diritti
    uveljavljati zakon applicare una legge

    B) uveljáviti se (-im se) | uveljávljati se (-am se) perf., imperf. refl. affermarsi:
    uveljaviti se politično, znanstveno affermarsi in campo politico, nella ricerca scientifica, come scienziato