Franja

Zadetki iskanja

  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • tisočéro

    A) adv. mille volte

    B) tisočéro numer. inv.

    1. mille (unità)

    2. pren. mille, una massa, un'infinità:
    na vrh (gore) se je v zadnjih letih povzpelo tisočero planincev negli ultimi anni la cima è stata scalata da una massa, un'infinità di escursionisti
  • vál (-a) m

    1. onda, ondata:
    čelo, dolina, vrh vala fronte, valle, cresta d'onda
    val butne, udari ob skalo l'onda sbatte contro lo scoglio
    razburkani, razpenjeni valovi onde agitate, schiumeggianti
    plavati na valu nuotare sulla cresta dell'onda
    morski val onda del mare, onda marina
    rešiti koga iz valov salvare qcn. dalle onde
    hrumenje valov boato, rombo delle onde

    2. (valu podoben pojav) onda:
    potresni val onda sismica
    svetlobni, zvočni valovi onde luminose, acustiche
    udarni val onda d'urto

    3. pren. (velika množina) ondata, marea; fiotto:
    val beguncev ondata di profughi
    val krvi fiotto di sangue
    val protestov ondata di proteste
    val spominov marea di ricordi
    val mraza, vročine ondata di freddo, di caldo
    bombniki so napadali v valovih i bombardieri attaccavano a ondate

    4. (umetnostna smer) corrente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. najti smrt v valovih annegare
    fiz. oddajati valove emettere onde
    sprejemati valove ricevere, captare onde
    elektromagnetni, radijski valovi onde elettromagnetiche, onde radio
    rad. dolgi, kratki, srednji valovi onde lunghe, corte, medie
    meteor. hladni, topli val ondata d'aria fredda, calda
    film. francoski novi val nouvelle vague
  • valóven (-vna -o) adj. di onda, delle onde:
    fiz. valovni dol, vrh valle, cresta dell'onda
    fiz. valovni vozel nodo di oscillazione
    fiz. valovna dolžina lunghezza d'onda
  • vršìč (-íča) m

    1. dem. od vrh cima, altura

    2. (vršiček) cima (dell'albero); cimolo
  • vulkán (-a) m

    1. (ognjenik) vulcano:
    vulkan bruha il vulcano erutta
    pobočje, vrh, krater vulkana il pendio, la cima, il cratere del vulcano
    aktivni, ugasli vulkan vulcano attivo, spento
    podmorski vulkan vulcano sottomarino
    astr. mesečevi vulkani i vulcani lunari

    2. pren. scoppio, sfogo, impeto:
    vulkan navdušenja uno scoppio di entusiamo
  • zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)

    A) imperf., perf.

    1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
    zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori

    2. occupare, prendere:
    zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti

    3. occupare; assumere:
    nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse

    4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
    slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
    dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare

    5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
    umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni

    6. essere; assumere, fare proprio:
    zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
    zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme

    7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
    njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
    delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
    pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte

    B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.

    1. battersi, impegnarsi:
    zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini

    2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
    ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto

    3. intervenire, interloquire:
    'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì
  • zdélati (-am) | zdelováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. estenuare, sfinire, fiaccare, logorare:
    pot na vrh ga je zdelala la salita lo estenuò

    2. pren. (pretepsti, pretepati) bastonare, picchiare, legnare

    3. pren. criticare aspramente, stroncare

    4. pren. danneggiare, dissestare (strada); logorare (pantaloni)

    5. šol. finire la classe, gli studi:
    komaj je zdelal ha finito a malapena la classe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zdelati še liter bere un altro litro
    pren. zdelati nasprotnika battere, sbaragliare l'avversario
    pren. zdelati previse scalare, superare gli strapiombi

    B) zdélati se (-am se) perf. refl. spossarsi, estenuarsi, sfiancarsi; stancarsi