Franja

Zadetki iskanja

  • oceníti (-im) | ocenjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. valutare; stimare; fare la stima di; recensire:
    oceniti škodo valutare i danni
    grobo oceniti valutare a occhio e croce
    oceniti premoženje valutare un patrimonio
    oceniti literarno delo recensire un'opera letteraria
    oceniti vrednost antikvarnega predmeta fare la stima di un pezzo d'antiquariato

    2. giudicare:
    oceniti človeka po dejanjih giudicare uno dalle sue azioni

    3. šol. dare un voto; classificare:
    pozitivno oceniti učenca dare voti positivi allo scolaro, classificare positivamente lo scolaro
  • ph (-ja) f kem. pH:
    ph vrednost pH
  • povéčan (-a -o) adj.

    1. ingrandito; ampliato, accresciuto:
    povečana slika foto ingrandita

    2. aumentato; aggravato; intensificato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. povečan krvni tlak ipertensione
    povečana vranica splenomegalia
    ekon. povečana vrednost plusvalenza
  • právi (-a -o)

    A) adj.

    1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
    izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
    razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
    povleči pravo potezo fare la mossa buona
    zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

    2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
    on je pravi Tržačan un triestino patocco

    3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
    življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
    njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

    4. pog. (izraža omalovaževanje)
    prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
    prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
    prava, narobe stran il diritto e il rovescio
    bot. prava glavica capsula
    bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
    zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
    anat. prava rebra coste vere
    prava vrednost valore intrinseco
    zool. pravi maki maki (Lemur)
    med. pravi sklep diartrosi
    zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
    zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
    zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
    mat. prava premica retta
    tekst. prava svila seta pura
    zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    mat. pravi kot angolo retto
    mat. pravi ulomek frazione propria
    imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
    lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
    obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
    ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
    biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
    imeti pravo mero usare moderazione
    spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
    ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
    iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
    znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

    B) právi (-a -o) m, f, n
    srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
    če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
    pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
    ravnati po pravi operare secondo giustizia
  • prehrámben (-a -o) adj.

    1. dietetico; nutrizionale:
    prehrambene navade regime dietetico, abitudini alimentari, nutrizionali

    2. nutritivo, nutriente:
    prehrambena vrednost sadja il valore nutritivo della frutta

    3. (živilski) alimentare:
    prehrambena industrija industria alimentare
  • preséžen2 (-žna -o) adj. eccedente; sovrabbondante:
    ekon. presežna vrednost plusvalore
  • pričeválen (-lna -o) adj.

    1. che testimonia, a testimonianza, di testimonianza;
    imeti kulturno, zgodovinsko pričevalno vrednost avere il valore di testimonianza storica, culturale
    pričevalni spomeniki preteklosti monumenti testimoni del passato

    2. jur. testimoniale:
    pričevalna vrednost valore testimoniale
  • reducírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ridurre, diminuire; abbreviare; limitare:
    reducirati izdatke ridurre le spese
    reducirati besedilo abbreviare il testo
    reducirati moč nekoga limitare, restringere i poteri di qcn.

    2. (omejiti) reducirati na limitare a; ridurre a:
    življenja se ne da reducirati na zadostitev telesnih potreb la vita non è riducibile al soddisfacimento dei bisogni corporali

    3. kem. ridurre:
    reducirati in oksidirati ridurre e ossidare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. reducirati samoglasnike scempiare le vocali
    mat. reducirati enačbo ridurre l'equazione
    meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino ridurre i valori della pressione atmosferica a quelli del livello del mare

    B) reducírati se (-am se) perf., imperf. refl. kem. ridursi
  • spódnji (-a -e) adj.

    1. basso, inferiore; di sotto:
    spodnji tok reke il corso inferiore del fiume
    spodnji Pad il basso Po
    spodnji del trebuha basso ventre, addome
    spodnje nadstropje il piano di sotto

    2.
    spodnja stran il rovescio
    spodnja, zgornja stran medalje, tkanine il rovescio, il diritto della medaglia, di una stoffa

    3. (nanašajoč se na najnižjo stopnjo česa) minimo:
    spodnja dovoljena teža peso minimo
    spodnja vrednost valore minimo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. spodnja aproksimacija approssimazione per difetto
    anat. spodnja čeljust mandibola
    anat. spodnja okončina estremità inferiore
    lingv. spodnja jezikovna plast sostrato
    geol. spodnja kreda basso cretaceo
    geol. spodnja plast sottosuolo, sostrato
    bot. spodnja stran lista ipofillo
    obl. spodnje hlače mutande; slip
    obl. spodnje krilo sottogonna
    spodnje perilo biancheria intima
    spodnje žensko perilo intimo da donna, dessous
    spodnji del base (bicchiere), fondello (calzoni), piede (mobile, busto), suola (aratro, forno)
    spodnji del jadra bordame
    navt. spodnje jadro trevo
    grad. spodnji del stropa soppalco
    polit. spodnji dom Camera bassa
    zool. spodnji grgavec laringe
    spodnji konec mize coda di tavola
    num. spodnji krajec kovanca esergo
    spodnji krožnik sottopiatto
    mitol. spodnji svet inferi
    grad. spodnji temelj sottofondazione
  • srédnji (-a -e) adj.

    1. centrale:
    srednja vrsta fila centrale

    2. medio; mediocre:
    srednja postava statura media
    srednja letina raccolto mediocre
    srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

    3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
    srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
    izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

    4. šol.
    srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
    človek srednjih let uomo di mezza età
    voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
    srednja generacija la generazione di mezzo
    srednja igra fase centrale della partita
    šah. srednja linija linea centrale
    srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
    arheol. srednja kamena doba mesolitico
    šport. srednja kategorija peso medio
    šport. srednji napadalec mediano
    šport. tek na srednje proge mezzofondo
    šol. srednja ocena media
    čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
    mat. srednja vrednost valore medio
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. srednje uho orecchio medio
    lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
    lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
    lingv. srednji spol genere neutro
    srednji tok reke corso medio del fiume
    rad. srednji valovi onde medie
    hist. srednji vek Medioevo
    geol. srednji zemeljski vek mesozoico
    agr. srednje oranje aratura a profodità media
  • števílčen (-čna -o) adj. numerico:
    številčno stanje numero
    številčna premoč preponderanza numerica
    številčno razmerje proporzione numerica
    številčna ocena valutazione numerica
    številčna vsota somma
    številčna vrednost valore numerico
    teh. številčni kod codice numerico
    binarni, decimalni številčni sistem numerazione binaria, decimale
  • tóčka (-e) f

    1. punto (tudi mat. ):
    izhodiščna točka punto di partenza
    razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

    2. mat. punto;
    izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
    diametralna točka punto diametralmente opposto
    realna točka punto reale
    stična točka punto d'incontro

    3. ekst. punto:
    razgledna točka belvedere; vista panoramica
    izletniška točka meta di gite

    4. pren.
    mrtva točka punto morto
    gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

    5.
    boleča točka punto dolente; punctum dolens
    razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

    6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
    dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

    7. (točka sporeda, prireditve) numero:
    plesna, solistična točka numero di danza, solistico

    8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
    šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokazati na belo točko fischiare un rigore
    voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
    pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
    to je njegova šibka točka è il suo punto debole
    pren. Arhimedova točka punto di partenza
    med. bolečinska točka punto dolorifico
    šport. kazenska točka penalità
    elektr. nevtralna točka punto neutro
    fiz., voj. ničelna točka punto zero
    triangulacijska točka punto di triangolazione
    bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
    tekst. vezna točka punto di imbastitura
    geogr. višinska točka quota
  • toplôten (-tna -o) adj. termico, calorico, calorifico; di calore; a caldo:
    toplotna izolacija isolamento termico
    teh. toplotna črpalka pompa di calore
    toplotna gnetljivost termoplasticità
    fiz. toplotna luminescenca termoluminescenza
    toplotna konvekcija convezione termica
    toplotna naprava apparecchiatura termica
    meteor. toplotna nevihta temporale di calore
    metal. toplotna obdelava lavorazione a caldo
    toplotna odpornost refrattarietà
    toplotna vrednost (goriva) grado termico
    teh. toplotni ščit scudo termico
    med. toplotni udar colpo di calore
    fiz. toplotno sevanje radiazione termica
    toplotno raztezanje termoelasticità
    kem. toplotno trdenje termoindurimento
    toplotno trdilo termoindurante
  • uporáben (-bna -o) adj.

    1. adoperabile, usabile; applicabile, utile, utilizzabile:
    uporabne ideje idee utili
    uporabni viri energije fonti utilizzabili d'energia
    fant ni uporaben za fizično delo il ragazzo non è adatto al lavoro manuale

    2. servibile, agibile:
    stavba po potresu ni več uporabna dopo il terremoto l'edificio non è più agibile

    3. applicato:
    uporabna umetnost, znanost arte, scienza applicata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. uporabna vrednost valore d'uso
    jur. uporabno dovoljenje (za stavbo) licenza di abitabilità
  • ustalíti (-ím) | ustaljeváti (-újem)

    A) perf., imperf. assestare, riassestare; stabilizzare; riequilibrare; fissare, consolidare:
    ustaliti gospodarstvo riassestare, consolidare l'economia
    ustaliti vrednost denarja stabilizzare il valore del denaro

    B) ustalíti se (-ím se) | ustaljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. stabilizzarsi

    2. stabilirsi; consolidarsi
  • vézanje (-a) n il legare, legamento, legatura; rilegatura (dei libri); collegamento, unione:
    vezanje črk v zloge in besede unione di lettere in sillabe e parole
    ekon. vezanje valute na vrednost zlata ancoraggio della valuta al valore dell'oro
    vezanje z vrvmi trincatura
    vezanje v sveženj rattralciatura
  • vézati (véžem) imperf.

    1. legare:
    vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

    2. collegare, congiungere, unire:
    most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

    3. teh. collegare, congiungere

    4. rilegare:
    vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

    5. unire:
    veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

    6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

    7. legare, vincolare:
    veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

    8. imperf., perf. vezati na legare (a):
    nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

    9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
    prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

    10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

    11. ekon. vincolare:
    vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

    12. kem. legare, fare lega:
    železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
    pren. vezati otrobe parlare a vanvera
    spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
    je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
    pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
    elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
    ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
    les. vezati na utor calettare, incavigliare
    lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
    gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare
  • vitamínski (-a -o) adj. vitaminico, ricco di vitamine:
    vitaminska vrednost živil valore vitaminico dei cibi
  • zvíšati (-am) | zviševáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alzare:
    zvišati hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

    2. aumentare; trg. caricare; jur. aggravare:
    zvišati plače aumentare gli stipendi
    zvišati kazen aggravare la pena
    zvišati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost caricare il prezzo di un prodotto dell'I.V.A.

    B) zvíšati se (-am se) | zviševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. crescere, salire; aumentare:
    vodna gladina se je zvišala è salito il livello dell'acqua
    življenjski stroški so se zelo zvišali è aumentato di molto il carovita