Franja

Zadetki iskanja

  • upoštévanje (-a) n rispetto, considerazione:
    upoštevanje javnega mnenja considerazione dell'opinione pubblica
    upoštevanje zakonov rispetto delle leggi
    upoštevanja vreden degno di considerazione, considerevole
  • vêlik (-íka -o)

    A) adj.

    1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
    velik nos un grande naso, un nasone
    veliki lov caccia grossa
    veliko premoženje un bel patrimonio
    velika vsota forte somma, somma ragguardevole
    velika torba una borsa capace
    velik del dobička larga parte degli utili
    velika napaka errore madornale
    velika goba fungo maiuscolo

    2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
    dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
    politik velikega stila un politico di grande stile
    pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. strah ima velike oči paura fa novanta
    rel. velika noč Pasqua
    pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
    velik dotok illuvie
    velik izdatek dispendio
    časn. velik naslov spallone
    velik neotesanec zoticone
    velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
    velik (mesarski)
    nož coltella
    pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
    velik ploščat čopič pennellessa
    pren. velik prah polverone
    avt. velik tovornjak bisonte della strada
    velik transparent striscione
    pog. velika količina barcata, buggerio, mare
    velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
    velika zmešnjava bailamme
    velika ženska donnone, donnona
    šalj. velika žepna ura martinaccio
    šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
    PREGOVORI:
    velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

    B) velíki (-a -o) m, f, n
    zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai
  • zadovóljen (-jna -o) adj. contento, soddisfatto, compiaciuto, pago:
    biti s čim zadovoljen essere contento di qcs.
    PREGOVORI:
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciare il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • zaúpanje (-a) n fiducia; fede, buona fede; credito:
    zlorabiti zaupanje nekoga approfittare della buona fede di qcn.
    oseba, ki si ne zasluži, ki ni vredna zaupanja persona di poco credito
    politik, ki mu volivci zaupajo un politico che trova credito presso gli elettori
    vzbuditi zaupanje ispirare fiducia
    zaupanja vreden človek persona, uomo di fiducia
    interval zaupanja intervallo fiduciario
  • zavézati (-véžem) | zavezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. legare, allacciare, annodare:
    zavezati vrečo legare un sacco
    zavezati rano, oči bendare la ferita, gli occhi

    2. obbligare, impegnare:
    zavezati koga k plačilu obbligare qcn. a pagare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zavezati blago carini imporre dogana a una merce
    pren., bibl. nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
    pog. zavezati komu jezik chiudere il becco a qcn.

    B) zavézati se (-véžem se) | zavezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. obbligarsi, impegnarsi, promettere:
    zavezati se z besedo, z obljubo impegnarsi con la parola, con la promessa

    2. giurare fedeltà a
  • zavídanje (-a) n invidia:
    zavidanja vreden invidiabile
  • zêmlja f

    1. astr. terra, Terra:
    Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
    mati zemlja madre terra
    star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

    2. (površina planeta) terra:
    pasti na zemljo cadere a terra
    ležati na zemlji giacere per terra
    gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

    3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
    črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
    tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
    gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

    4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
    imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
    zapuščati zemljo abbandonare le campagne
    živeti od zemlje vivere lavorando la terra
    navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
    orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
    neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
    mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

    5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

    6. (planet kot življenjski prostor) terra:
    zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

    7. (dežela, država) terra, paese:
    obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
    pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
    pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
    pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
    pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
    izravnati kaj z zemljo radere al suolo
    izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
    bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
    pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
    kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
    sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
    izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
    biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
    kem. redke zemlje terre rare
    voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria
  • zlát (-a -o) adj.

    1. d'oro; aurifero; aureo:
    zlati rudnik miniera d'oro
    zlati pesek sabbia aurifera
    zlata kovina oro, metallo biondo
    ekon. zlate rezerve riserve auree
    zlat prstan anello d'oro
    šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
    pog. zlat zob dente d'oro

    2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
    zlate nitke fili d'oro
    zlati lasje chioma bionda
    zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

    3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
    zlata poroka nozze d'oro

    4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
    imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

    5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
    zlato pravilo regola aurea
    zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

    6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
    zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
    sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

    7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
    izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
    zlata vreden delavec un ottimo operaio
    obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
    v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
    biti zlata jama essere una miniera d'oro
    vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
    imeti zlate roke avere le mani d'oro
    biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
    držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
    vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
    zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
    zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
    zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
    zlata mrzlica febbre dell'oro
    zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
    agr. zlata parmena parmena dorata
    zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
    bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
    ekon. zlata valuta valuta aurea
    med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
    ekon. zlate palice lingotti d'oro
    agr. zlati delišes deliziosa dorata
    bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
    film. Zlati lev Leon d'oro
    mat. zlati rez sezione aurea
    bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
    agr. zlato jabolko cachi mela
    mitol. zlato runo vello d'oro
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
    zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
    rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
  • zlató (-á) n

    1. oro:
    zlato se sveti l'oro luce, luccica
    barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
    cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
    zrnca zlata granelli d'oro

    2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
    prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

    3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

    4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
    zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

    5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
    ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
    človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
    zlata vredne besede parole d'oro
    česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
    vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
    prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
    kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
    kopati se v zlatu nuotare nell'oro
    izpiranje zlata lavaggio dell'oro
    belo zlato oro bianco
    črno zlato oro nero
    min. kačje zlato biotite gialla
    samorodno zlato oro puro
    PREGOVORI:
    čas je zlato il tempo è oro
    govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
    ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
    kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
    zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure
  • živéti (-ím) imperf.

    1. vivere; essere:
    prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
    (v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
    človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
    kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
    živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
    živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
    živi pri teti vive, sta, abita dalla zia

    2. vivere, fare una vita, stare:
    asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
    živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
    živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
    živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
    kako živiš? come stai?
    bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
    živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco

    3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
    kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente

    4. convivere:
    leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
    živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio

    5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
    živeti z naravo vivere con la natura
    živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli

    6. živeti od vivere di:
    živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
    živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani

    7. tr. (vzdrževati) mantenere:
    živeti družino mantenere la famiglia

    8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
    rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari

    9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
    naj živi svoboda viva la libertà!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
    živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
    živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
    bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
    živeti iz rok v usta vivere alla giornata
    živeti kot kralj vivere, stare come un papa
    živeti na veliki nogi vivere da gran signore
    živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri