Franja

Zadetki iskanja

  • odpirálec (-lca) m chi apre:
    električni odpiralec vrat serratura elettrica
  • odpŕt (-a -o) adj.

    1. aperto:
    odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta

    2. scoperto, all'aperto:
    odprt avto automobile scoperta
    odprt bazen piscina all'aperto

    3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
    odprto vprašanje questione aperta

    4. šport. open:
    odprto prvenstvo campionato open, open

    5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
    imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
    imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
    igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    biti odprta knjiga essere un libro aperto
    sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
    sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
    gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
    šport. odprta igra gioco aperto
    avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
    navt. odprta luka porto aperto
    med. odprta rana ferita aperta
    med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
    fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
    odprti hlev stalla libera
    mat. odprti interval intervallo aperto
    odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
    med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
    ekon. odprti trg mercato aperto
    voj. odprto mesto città aperta
    odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
    odpluti na odprto morje prendere il largo
    ribolov na odprtem morju pesca d'altura
    etn. odprto ognjišče focolare aperto
    hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta
  • prerézati (-réžem)

    A) perf. ➞ rezati

    1. tagliare:
    prerezati s škarjami, z nožem tagliare con le forbici, col coltello
    prerezati čez polovico tagliare in due

    2. ekst.
    prerezati vrat scannare, sgozzare
    prerezati žile svenare
    prerezati vrvico (na otvoritvi ipd. ) tagliare il nastro, inaugurare

    3. pren. interrompere, troncare:
    osorno prerezati ugovor troncare bruscamente le obiezioni

    B) prerézati si (-réžem si) perf. refl. tagliarsi:
    prerezati si dlan tagliarsi la palma della mano
    prerezati si žile svenarsi
  • scéla adv. completamente, interamente, tutto:
    kip je scela la statua è d'un pezzo
    scela zasukati vrat girare del tutto la testa
  • sédati (-am) | sésti (sédem) imperf., perf.

    1. sedersi, mettersi a sedere, mettersi seduti; posarsi:
    ptice sedajo na drevo gli uccelli si posano sull'albero

    2. mettersi:
    sesti h klavirju mettersi al pianoforte
    sesti za volan mettersi al volante, guidare l'auto

    3. teh. (trdno se prilegati) accoppiarsi, inserirsi, ingranare;
    vijak mora sesti la vite deve inserirsi bene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sesti na limanice lasciarsi abbindolare
    sesti na svoje mesto tornare al proprio posto, regolarsi
    sesti na posestvo, zemljo impadronirsi del podere, della terra
    sesti na prestol sedere sul trono
    sesti komu na tilnik, za vrat dominare su qcn., fare violenza a qcn.
    sesti v spomin restare impresso nella memoria
    pren. sesti na mehko stare in un letto di rose
    sesti za konferenčno mizo mettersi al tavolo delle trattative
  • sedméro numer. inv. sette:
    sedmero vrat sette porte
    sedmero otrok sette figli (maschi e femmine)
  • stekleníca (-e) f bottiglia; (s širokim vratom) caraffa; (pletenka) fiasco;
    litrska steklenica bottiglia da un litro
    termos steklenica bottiglia termica, termos
    grlo, vrat steklenice collo della bottiglia
    dno steklenice fondo della bottiglia
    steklenica olja, piva, vina bottiglia di olio, di birra, di vino
    pren. rad segati po steklenici essere un beone, sbevazzare, cioncare
    bordoška, renska, šampanjska steklenica bottiglia bordolese, renana, sciampagnotta
    fiz. leydenska steklenica bottiglia di Leyda
    kem. reagenčna steklenica bottiglia per reagenti
  • šestéro numer. inv. sei:
    palača ima šestero vrat il palazzo ha sei porte
  • škrípanje (-a) n cigolio, scricchiolio, stridore:
    škripanje vrat lo scricchiolio della porta
    škripanje voza il cigolio del carro
    škripanje z zobmi stridor di denti (tudi pren.)
  • štrìk (štríka) m pog. (vrv) fune, corda:
    obesiti perilo na štrik appendere la biancheria
    pren. najraje bi si dal štrik za vrat mi viene d'impiccarmi
    PREGOVORI:
    kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!
  • tánek (-nka -o)

    A) adj.

    1. sottile; esile, tenue:
    tanek kos kruha sottile fetta di pane
    tanek papir carta sottile
    tanka pločevina lamiera sottile
    tanek vrat collo sottile, esile
    tanek steber dima un esile filo di fumo

    2. pren. (vitek, suh) esile, delicato, snello, affusolato:
    tanki prsti, tanke noge dita, gambe affusolate

    3. (oster) fine:
    tanek sluh udito fine

    4. (izostren, prefinjen) fine, raffinato, squisito

    5. (prosojen, rahel) tenue, delicato, fine:
    tanka megla una nebbia tenue, sottile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. rezati komu tanek kruh tenere qcn. a corto di qcs.
    pren. imeti tanek nos avere naso, fiuto
    pren. imeti tanko denarnico essere a corto di quattrini
    tanka plast izobražencev l'esiguo strato dell'intellighenzia
    človek tankih misli persona penetrante, perspicace
    kozm. tanka koža pelle fine
    biol. tanka kutikula cuticola fine
    grad. tanek predelni zid sopramattone
    gastr. tanki rezanci (za juho) barba di cappuccino
    anat. tanko črevo intestino tenue

    B) tánki (-a -o) m, f, n pren.
    tanka mu prede vive tra gli stenti; è nei guai
    pren. na tankem je z denarjem è a corto di soldi
    pren. gre mu na tanko gli va male
  • usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

    1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
    zemlja se useda il terreno sta cedendo
    prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
    gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

    2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
    ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
    čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
    usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

    3. teh. sedere (bene):
    os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
    pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
    usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
    usesti se v spomin ricordare
    usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.
  • vráta (vrát) n pl.

    1. porta (tudi inform. ); uscio; portiera:
    vrata vodijo v kuhinjo la porta dà nella cucina
    soba ima dvoje vrat la stanza ha due porte
    vrata avtomobila, avtobusa, vagona la portiera dell'auto, dell'autobus, la porta del vagone
    glavna, stranska vrata porta principale, portone; porta secondaria
    kovana, lesena, steklena vrata porta in ferro battuto, porta di legno, porta di vetro
    garažna, vhodna vrata porta della rimessa, porta d'ingresso
    dvižna, nihalna, vrtljiva vrata saracinesca, porta a basculanti, porta girevole
    enokrilna, dvokrilna vrata porta a un battente, a due battenti
    grad. smučna vrata porta scorrevole
    požarna vrata porta di sicurezza
    vrata za služinčad porta di servizio
    trkati na vrata bussare alla porta
    loputati z vrati sbattere la porta

    2. šport. porta:
    braniti vrata difendere la porta, la rete
    brcniti žogo v vrata tirare in porta

    3. šport. (prostor med dvema palicama pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah) porta

    4. pren. porta, accesso:
    geogr. Postojnska vrata la porta di Postumia

    5. pren.
    odpreti, zapreti vrata aprire, chiudere le porta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokazati komu vrata indicare la porta a qcn.
    zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
    trg. prodaja od vrat do vrat vendita porta a porta
    pren. trkati na vrata essere alle porte, cominciare; premere, minacciare alle porte
    ekst. postaviti koga pred vrata mettere qcn. alla porta
    pog. gledati kakor bik, kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
    naleteti povsod na zaprta vrata trovare tutte le porte chiuse
    seja za zaprtimi vrati riunione a porte chiuse
    vrata bank, trgovin se zapirajo le banche, i negozi chiudono
    pren. nebeška, peklenska vrata porta del Paradiso, dell'Inferno
  • vrátca (vrátc) n pl. dem. od vrat porta, porticina, portello; hist. (v stolpih, obzidjih ipd. ) postierla
  • vrátek (-tka) m dem. od vrat collo piccolo, esile
  • zavíjati (-am) | zavíti (-víjem)

    A) imperf., perf.

    1. girare, svoltare:
    zavijati okrog vogala scantonare, svoltare dietro l'angolo
    pren. zavijati pogovor drugam cambiare discorso

    2. arricciare; torcere; girare, camuffare:
    zavijati komu roko torcere il braccio a qcn.
    zavijati oči strabuzzare, stralunare gli occhi
    zavijati z očmi od jeze stravolgere gli occhi dalla rabbia

    3. incartare, impacchettare; avvolgere, avvoltolare; fasciare, bendare:
    zavijati darilo incartare il regalo
    zavijati otroka v odejo avvolgere il bambino nella coperta
    zavijati rano s povojem fasciare la ferita con una benda, bendare la ferita

    4. ululare, urlare:
    pes je zavijal v noč il cane ululava nella notte

    5. pren. piangere, lamentarsi

    6. pren. strascicare (le parole); ekst. parlare:
    zavijati po dolenjsko strascicare le parole alla maniera della Bassa Carniola

    7. pren. zaviti vrat tirare il collo:
    zaviti kokoši vrat tirare il collo alla gallina
    zaviti nasprotniku vrat sbaragliare, distruggere il nemico
    če prideš prepozno, ti zavijem vrat (izraža grožnjo) se vieni troppo tardi ti ammazzo

    8. impers. (imeti sunkovite bolečine v trebuhu ipd. ) ➞ zvijati | zviti

    B) zavíjati se (-am se) | zavíti se (-víjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi, rimbaccuccarsi; chiudersi, trincerarsi:
    pren. zaviti se v molk chiudersi nel silenzio
    zaviti se v plašč impastranarsi, incappottarsi
  • zgrábiti (-im)

    A) perf.

    1. rastrellare insieme

    2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
    zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
    zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
    zgrabiti z zobmi addentare
    rib. zgrabiti za vabo abboccare

    3. acchiappare; catturare; beccare:
    zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
    zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici

    4.
    zgrabiti za delo mettersi al lavoro
    zgrabiti za vesla mettersi a remare

    5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
    človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
    zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
    kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?

    6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
    zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
    pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
    pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
    pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
    pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
    pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
    pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
    pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
    pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
    zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
    pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano

    B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani
  • zlétati (-am) | zletéti (-ím) imperf., perf.

    1. volar via

    2. volare, alzarsi in volo; aer. decollare

    3. volare, sfrecciare; saltare:
    žoga je zletela mimo vrat il pallone è volato accanto alla porta
    zleteti v zrak saltare in aria

    4. cadere; piombare, scivolare:
    zletel je, kakor je dolg in širok cadde lungo disteso
    avto je zletel z mokrega cestišča l'auto scivolò, sbandò dalla carreggiata bagnata
    spodrsnilo mu je in zletel je v prepad scivolò e cadde nel burrone

    5. pog. andare, andarsene di corsa; partire al galoppo:
    konj je zletel v dir il cavallo partì al galoppo

    6. pog. (biti odpuščen) essere licenziato, essere silurato, essere espulso:
    fant je zletel iz šole il ragazzo è stato espulso dalla scuola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. besede so mu kar zletele iz ust le parole gli sgorgarono dalla bocca
    rdečica ji je zletela čez obraz diventò rossa in viso
    sum je zletel nanj il sospetto cadde su di lui
    zleteti na cesto venire licenziato; venire sfrattato
    žarg. šol. zleteti na izpitu essere bocciato all'esame
  • zlomíti (-im)

    A) perf.

    1. rompere, spezzare, spaccare:
    zlomiti palico spezzare una verga
    zlomiti vejo spezzare un ramo

    2. pren. spezzare:
    zlomiti ujetnika z mučenjem spezzare la resistenza del prigioniero con la tortura

    3. fiaccare, esaurire, estenuare:
    bolezen ga je zlomila la malattia lo estenuò

    4. travolgere; spezzare:
    zlomiti sovražnikovo obrambo travolgere le resistenze nemiche

    5. med. fratturare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zlomiti palice na kom bastonare qcn.
    zlomiti hrbtenico organiziranemu kriminalu spezzare le reni alla criminalità organizzata, aver ragione della criminalità organizzata
    zlomiti komu roge ammansire qcn.
    zlomiti komu srce spezzare il cuore a qcn.

    B) zlómiti se (-im se) perf. refl.

    1. spezzarsi

    2. pren. crollare:
    obramba se je zlomila la difesa è crollata

    3. pren. rompersi (di voce)

    4. pren. (upogniti se, sključiti se) chinarsi, (in)curvarsi:
    zlomiti se v jok scoppiare in pianto

    C) zlómiti si (-im si) perf. refl. rompersi, rompere:
    beseda, da si ob njej jezik zlomiš una parola difficilmente pronunciabile, tale da slogare la lingua
    pren. zlomiti si v čem vrat rompersi l'osso del collo
  • zób (-á) m

    1. anat. dente:
    zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
    otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
    zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
    izdreti, izpuliti zob cavare un dente
    stisniti zobe stringere i denti
    žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
    škrtati z zobmi digrignare i denti
    beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
    močni, veliki zobje denti forti, grandi
    od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
    vrat zoba colletto del dente
    anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
    modrostni zob dente del giudizio
    stalni zob dente permanente, definitivo
    umetni zob dente artificiale
    zool. strupni zob dente velenifero
    pren. zob časa le ingiurie del tempo

    2. ekst. dente:
    zobje glavnika i denti del pettine
    zobje grabelj i denti del rastrello
    zobje žage i denti della sega
    zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
    pren. pokazati zobe mostrare i denti
    polomiti si zobe rompersi i denti
    stisniti zobe stringere i denti
    oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
    dati ga na zob bere
    cediti besede skozi zobe parlare lentamente
    pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
    metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
    vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    pog. jezik za zobe! zitto!
    dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
    bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

    3. alp. dente
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente