korák (-a) m
1. passo:
drobni, veliki, dolgi koraki piccoli, grandi, lunghi passi
osnovni koraki primi passi
plesni korak passo di danza
negotovi, odločni koraki passi malfermi, sicuri
pren. z orjaškimi koraki a passi da gigante
vojaški korak passo cadenzato
napraviti, storiti, delati hitre korake andare, muoversi a passi veloci
storiti potrebne korake za nekaj fare i passi necessari per qcs.
pren. bližati se s kilometrskimi koraki avvicinarsi a gran passi
2. (hoja) passo, andatura:
pospešiti korake accelerare il passo
3. pren. (v prislovni rabi izraža prostorsko ali časovno oddaljenost) passo:
stopil je za korak bliže si avvicinò d'un passo
en sam korak je do sreče la felicità è a un passo
4. (mesto med nogami) inforcatura
5. pren. (dejanje, ukrep, ravnanje) passo, mossa, decisione:
korak je bil nepremišljen è stato un passo falso
diplomatski koraki vlade passi diplomatici del governo
6. strojn. passo; pren.
v čem delati prve korake fare, muovere i primi passi in
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati korak s kom stare al passo con qcn.
hoditi, iti v korak s časom mettersi al passo coi tempi
iti v korak, v koraku andare a passo d'uomo
kaj ugotavljati na vsakem koraku constatare qcs. a ogni passo
bližati se korak za korakom avvicinarsi passo passo
šport. drsalni korak passo pattinato
bočni, križni, menjalni korak passo laterale, incrociato, alternato
gosji korak passo dell'oca
voj. paradni korak passo di parata
strumni korak passo cadenzato
voj. v korak! passo!
Zadetki iskanja
- lòv (lôva) m
1. caccia; partita, battuta di caccia:
iti na lov andare a caccia
prirejati velike love organizzare grandi partite di caccia
lov na jelena caccia al cervo
lov in ribolov la caccia e la pesca
divji lov caccia di frodo
lov s sokoli caccia col falcone, falconeria
lov na merjasca caccia al cinghiale
2. ekst. caccia (tudi pren.), pesca:
lov na limanice caccia con la pania
oprema za podvodni lov attrezzatura per la pesca subacquea
3. (kar se ulovi) preda, bottino; cacciagione
4. pren. lov na, za caccia; ricerca; brama; febbre:
lov za bogastvom brama di ricchezze
lov za zlatom febbre dell'oro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lov na čarovnice caccia alle streghe
etn. divji lov spiriti degli antenati (che compaiono a Natale)
antr. lov na glave caccia di teste
mali, nizki lov caccia minuta
veliki, visoki lov caccia grossa
krožni lov battuta (di caccia) in cerchio
lov na čakanje appostamento
lov na klic caccia a richiamo
lov v črti, v strelcih battuta a rastrello
lov na ptice s piščalko caccia col chioccolo
lov s ptičjimi mrežami ragnaia - mêdved (-éda) m
1. zool. orso:
medved brunda, hlača, lomasti l'orso bramisce (grugnisce), arranca, avanza strepitando
lov na medveda caccia all'orso
močan kot medved forte come un toro
črni medved (baribal) orso americano, baribal (Enarctos americanus)
rjavi medved orso bruno (Ursus arctos)
beli medved orso bianco (Tlalarctos maritimus)
bambusni medved (orjaški panda) orso del bambù, panda gigante (Ailuropoda melanoleuca)
sivi medved orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
malajski medved orso malese (Helarctos malaianus)
2. pren. (okoren, dobrodušen človek) orso; pren.
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
inter. tristo (kosmatih) medvedov! per mille diavoli!
astr. Mali medved, Veliki medved Orsa Minore, Orsa Maggiore
zool. morski medved arctocefalo (Arctocephalus)
film. zlati medved Orso d'oro
3. pren. ekon. ribassista - méra (-e) f
1. misura:
časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso
2. (priprava za merjenje) misura:
kontrolirati mere controllare, verificare le misure
Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure
3. (razsežnost) misura; taglia:
vzeti mero prendere le misure
po meri su misura
4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità
5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
(ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
delovati s pravo mero agire con misura, moderazione
6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
v koliki meri in quale misura
v polni meri completamente, del tutto
v veliki meri prevalentemete, perlopiù
do neke, do določene mere fino a un certo punto
zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo
7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
varnostne mere misure di sicurezza
8. lit. metro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
mera je polna la misura è colma
imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
mat. kotna mera unità di misura degli angoli
največja skupna mera massimo comun divisore
notranja mera misura interna
ekon. obrestna mera tasso d'interesse
profitna mera saggio dei profitti - móž (-á) m
1. marito:
dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
rajni mož il defunto marito
zakonski mož coniuge
2. uomo:
mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
mož sivih las un uomo canuto
3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
vodilni možje dirigenti
volilni možje elettori
veliki možje i grandi (di una nazione)
črni možje becchini
občinski možje assessori; impiegati del comune
možje zakona i tutori della legge, i poliziotti
4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
on je figa mož (figamož) è un vigliacco
5. voj. (vojak brez čina) uomo:
bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo
6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
metati cifra mož fare a testa e croce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti mož beseda essere uomo di parola
biti mož dejanj essere uomo d'azione
biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
stati mož pri možu stare stretti come acciughe
igre črni mož guardie e ladri
etn. divji mož babau
gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
etn. povodni mož genio dell'acqua
slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
snežni mož pupazzo di neve
meteor. ledeni možje gelo di maggio - možgáni (-ov) m pl.
1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
anat. mali možgani cervelletto, cerebello
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. veliki možgani cervello, encefalo
med. mehčanje možganov encefalomalacia
pretres možganov commozione cerebrale
telečji možgani cervello di vitello
2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito
3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
beg možganov (iz države) fuga dei cervelli
4. inform.
elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
napenjati možgane spremere le meningi
rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
pobrskati po možganih cercare di ricordare
imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa - nôga (-e) f
1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
noga ga boli gli duole la gamba
noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
(del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
voj. k nogi! piedarm
na noge! in piedi!
2. (spodnji del priprave) gamba:
mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
gori mu pod nogami corre un grave pericolo
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
vstati z levo nogo aver la luna di traverso
stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
od mladih nog dalla più tenera età
hitrih nog a gran passi
šport. ščitnik za noge parastinchi
aer. amortizacijska noga amortizzatore
zool. noge hodilke arti toracici
šport. odrivna noga piede di slancio
zool. oprijemalna noga piede prensile
zool. plavalna noga piede palmato
zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
med. ploska noga piede piatto
teh. svinjska noga piede di porco
bot. vranja noga sardonia (Coronopus) - o | O m inv. (lettera) o:
veliki, mali o O maiuscola, o minuscola
(vocale) o:
ozki, široki o o chiusa, aperta
noge na o gambe a X - obésiti (-im) | obéšati (-am)
A) perf., imperf.
1. appendere; affiggere; sciorinare:
obesiti sliko appendere il quadro
zopet obesiti riappendere
obesiti perilo sciorinare la biancheria
obesiti plakat affiggere un manifesto
2. impiccare
3. pren. addossare, accollare, imporre (un lavoro, una fatica); appioppare, rifilare (una merce scadente); affibbiare, ascrivere (la responsabilità di qcs.)
4. pren. rifilare (menzogne)
5. nareč. (povesiti) chinare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obesiti na klin rokavice, študij appendere al chiodo i guantoni, gli studi
obesiti na vrat accollare (un onere) a
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
obešati na veliki zvon strombazzare ai quattro venti
obesiti slušalko riappendere, riattaccare
pren. obesiti talar na kljuko gettare la tonaca alle ortiche
obesiti zastavo na drog inastare la bandiera
trg. obešati listek s ceno prezzare
obešati na veliki zvon sbandierare; propalare
B) obésiti se (-im se) | obéšati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. appendersi, attaccarsi; (narediti samomor) impiccarsi
2. pejor. attaccarsi, appiccicarsi:
obesiti se na innamorarsi di, sposare uno
3. obesiti, obešati se na (besedo) cercare appigli in; pren.
obešati se na vsakega dedca rincorrere ogni maschio
obešati se kot klop na appiccicarsi, attaccarsi a qcn. come una sanguisuga
obesiti se komu na vrat sollecitare, cercare insistentemente l'appoggio di
PREGOVORI:
zastonj se še pes ne obesi per niente non canta il cieco - obéšanje (-a) n
1. l'appendere; attacco; sciorino; stesa:
ekst. obešanje na veliki zvon propalazione
2. impiccagione - obŕtec (-tca) m anat. trocantere:
mali, veliki obrtec piccolo, grande trocantere - otròk (-ôka) m
1. bambino, bambina:
pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
posvojiti otroka adottare un bambino
lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare
2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
nezaželen otrok figlio indesiderato
nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
edini otrok figlio unico
otroci iz prvega zakona figli di primo letto
nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
izgubiti otroka abortire
odpraviti otroka abortire
3. pren. figlio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
saj nisi otrok non sei mica un bambino
ne bodi tak otrok non fare lo stupido
dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
pog. delati otroke fare figli
imeti otroka pri prsih allattare il bambino
odstaviti otroka svezzare il bambino
pričakovati otroka aspettare un bambino
biti velik otrok essere un ingenuo
pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
ubogi otrok! povera creatura!
večni otrok eterno fanciullo
čudežni otrok fanciullo, prodigio
bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
otrok navade consuetudinario
PREGOVORI:
veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero - p [pé] m inv.
1. (lettera) p, pi:
mali, veliki p p minuscola, P maiuscola
2. med.
vitamin P vitamina P
3. (consonante) p - pánda (-e) m zool.
veliki panda panda gigante, orso del bambù (Ailuropoda melanoleuca) - pès (psà) m
1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito
2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato
3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria - pétek (-tka) m venerdì, pog. venere:
rel. spoštovati petek, ne jesti mesa na petek osservare il venerdí
rel. veliki petek Venerdí Santo
črni petek un giorno infausto
petek in svetek tutti i santi giorni
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte - plán (-a) m
1. piano, progetto:
narediti plan elaborare un piano, un progetto
doseči, izpolniti plan realizzare il piano
bojni plan piano di battaglia
2. (tloris, zemljevid) pianta:
plan mesta pianta della città
3. film. piano; campo:
prvi, drugi plan primo, secondo piano (tudi ekst.)
tretji plan campo lungo
veliki plan primissimo piano, ripresa di dettaglio - poléten (-tna -o) adj. (nanašajoč se na poletje) estivo:
poletne nevihte temporali estivi
poletna obleka abito estivo
šol. poletne počitnice vacanze estive
bot. poletna cipresa belvedere (Kochia scoparia)
poletna limona verdello
poletna planinska paša estivazione, alpeggio
poletni čas ora legale (estiva)
bot. poletni hrast rovere (Quercus robur)
bot. poletni koren orobanche (Orobanche)
bot. poletni jurček boleto, porcino (Boletus reticulatus)
gozd. poletni les durame estivo
meteor. poletni monsun monsone estivo
šol. poletni rok scrutinio (di esami) estivo
astr. poletni sončni obrat solstizio estivo
bot. poletni veliki zvonček campanellino (Leucoium aestivum) - róbec2 (-bca) m zool.
veliki robec rombo maggiore, chiodato (Psetta maxima) - skovík (-a) m
1. (močvirska ptica) zool.
mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
zool. veliki skovik assiolo (Otus scops)
2. chiurlo, il chiurlare; il fischiare