Franja

Zadetki iskanja

  • korák (-a) m

    1. passo:
    drobni, veliki, dolgi koraki piccoli, grandi, lunghi passi
    osnovni koraki primi passi
    plesni korak passo di danza
    negotovi, odločni koraki passi malfermi, sicuri
    pren. z orjaškimi koraki a passi da gigante
    vojaški korak passo cadenzato
    napraviti, storiti, delati hitre korake andare, muoversi a passi veloci
    storiti potrebne korake za nekaj fare i passi necessari per qcs.
    pren. bližati se s kilometrskimi koraki avvicinarsi a gran passi

    2. (hoja) passo, andatura:
    pospešiti korake accelerare il passo

    3. pren. (v prislovni rabi izraža prostorsko ali časovno oddaljenost) passo:
    stopil je za korak bliže si avvicinò d'un passo
    en sam korak je do sreče la felicità è a un passo

    4. (mesto med nogami) inforcatura

    5. pren. (dejanje, ukrep, ravnanje) passo, mossa, decisione:
    korak je bil nepremišljen è stato un passo falso
    diplomatski koraki vlade passi diplomatici del governo

    6. strojn. passo; pren.
    v čem delati prve korake fare, muovere i primi passi in
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. držati korak s kom stare al passo con qcn.
    hoditi, iti v korak s časom mettersi al passo coi tempi
    iti v korak, v koraku andare a passo d'uomo
    kaj ugotavljati na vsakem koraku constatare qcs. a ogni passo
    bližati se korak za korakom avvicinarsi passo passo
    šport. drsalni korak passo pattinato
    bočni, križni, menjalni korak passo laterale, incrociato, alternato
    gosji korak passo dell'oca
    voj. paradni korak passo di parata
    strumni korak passo cadenzato
    voj. v korak! passo!
  • lòv (lôva) m

    1. caccia; partita, battuta di caccia:
    iti na lov andare a caccia
    prirejati velike love organizzare grandi partite di caccia
    lov na jelena caccia al cervo
    lov in ribolov la caccia e la pesca
    divji lov caccia di frodo
    lov s sokoli caccia col falcone, falconeria
    lov na merjasca caccia al cinghiale

    2. ekst. caccia (tudi pren.), pesca:
    lov na limanice caccia con la pania
    oprema za podvodni lov attrezzatura per la pesca subacquea

    3. (kar se ulovi) preda, bottino; cacciagione

    4. pren. lov na, za caccia; ricerca; brama; febbre:
    lov za bogastvom brama di ricchezze
    lov za zlatom febbre dell'oro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lov na čarovnice caccia alle streghe
    etn. divji lov spiriti degli antenati (che compaiono a Natale)
    antr. lov na glave caccia di teste
    mali, nizki lov caccia minuta
    veliki, visoki lov caccia grossa
    krožni lov battuta (di caccia) in cerchio
    lov na čakanje appostamento
    lov na klic caccia a richiamo
    lov v črti, v strelcih battuta a rastrello
    lov na ptice s piščalko caccia col chioccolo
    lov s ptičjimi mrežami ragnaia
  • mêdved (-éda) m

    1. zool. orso:
    medved brunda, hlača, lomasti l'orso bramisce (grugnisce), arranca, avanza strepitando
    lov na medveda caccia all'orso
    močan kot medved forte come un toro
    črni medved (baribal) orso americano, baribal (Enarctos americanus)
    rjavi medved orso bruno (Ursus arctos)
    beli medved orso bianco (Tlalarctos maritimus)
    bambusni medved (orjaški panda) orso del bambù, panda gigante (Ailuropoda melanoleuca)
    sivi medved orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
    malajski medved orso malese (Helarctos malaianus)

    2. pren. (okoren, dobrodušen človek) orso; pren.
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    inter. tristo (kosmatih) medvedov! per mille diavoli!
    astr. Mali medved, Veliki medved Orsa Minore, Orsa Maggiore
    zool. morski medved arctocefalo (Arctocephalus)
    film. zlati medved Orso d'oro

    3. pren. ekon. ribassista
  • méra (-e) f

    1. misura:
    časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso

    2. (priprava za merjenje) misura:
    kontrolirati mere controllare, verificare le misure
    Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure

    3. (razsežnost) misura; taglia:
    vzeti mero prendere le misure
    po meri su misura

    4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità

    5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
    (ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
    čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
    delovati s pravo mero agire con misura, moderazione

    6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
    v koliki meri in quale misura
    v polni meri completamente, del tutto
    v veliki meri prevalentemete, perlopiù
    do neke, do določene mere fino a un certo punto
    zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo

    7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
    varnostne mere misure di sicurezza

    8. lit. metro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
    krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
    mera je polna la misura è colma
    imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
    imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
    ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
    ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
    mat. kotna mera unità di misura degli angoli
    največja skupna mera massimo comun divisore
    notranja mera misura interna
    ekon. obrestna mera tasso d'interesse
    profitna mera saggio dei profitti
  • móž (-á) m

    1. marito:
    dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
    rajni mož il defunto marito
    zakonski mož coniuge

    2. uomo:
    mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
    mož sivih las un uomo canuto

    3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
    vodilni možje dirigenti
    volilni možje elettori
    veliki možje i grandi (di una nazione)
    črni možje becchini
    občinski možje assessori; impiegati del comune
    možje zakona i tutori della legge, i poliziotti

    4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
    bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
    ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
    on je figa mož (figamož) è un vigliacco

    5. voj. (vojak brez čina) uomo:
    bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo

    6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
    metati cifra mož fare a testa e croce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti mož beseda essere uomo di parola
    biti mož dejanj essere uomo d'azione
    biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
    stati mož pri možu stare stretti come acciughe
    igre črni mož guardie e ladri
    etn. divji mož babau
    gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
    etn. povodni mož genio dell'acqua
    slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
    snežni mož pupazzo di neve
    meteor. ledeni možje gelo di maggio
  • možgáni (-ov) m pl.

    1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
    velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
    vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
    anat. mali možgani cervelletto, cerebello
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. veliki možgani cervello, encefalo
    med. mehčanje možganov encefalomalacia
    pretres možganov commozione cerebrale
    telečji možgani cervello di vitello

    2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
    misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
    plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

    3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
    možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
    beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

    4. inform.
    elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
    možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
    danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
    iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
    napenjati možgane spremere le meningi
    rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
    pobrskati po možganih cercare di ricordare
    imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • o | O m inv. (lettera) o:
    veliki, mali o O maiuscola, o minuscola
    (vocale) o:
    ozki, široki o o chiusa, aperta
    noge na o gambe a X
  • obésiti (-im) | obéšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. appendere; affiggere; sciorinare:
    obesiti sliko appendere il quadro
    zopet obesiti riappendere
    obesiti perilo sciorinare la biancheria
    obesiti plakat affiggere un manifesto

    2. impiccare

    3. pren. addossare, accollare, imporre (un lavoro, una fatica); appioppare, rifilare (una merce scadente); affibbiare, ascrivere (la responsabilità di qcs.)

    4. pren. rifilare (menzogne)

    5. nareč. (povesiti) chinare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obesiti na klin rokavice, študij appendere al chiodo i guantoni, gli studi
    obesiti na vrat accollare (un onere) a
    obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
    obešati na veliki zvon strombazzare ai quattro venti
    obesiti slušalko riappendere, riattaccare
    pren. obesiti talar na kljuko gettare la tonaca alle ortiche
    obesiti zastavo na drog inastare la bandiera
    trg. obešati listek s ceno prezzare
    obešati na veliki zvon sbandierare; propalare

    B) obésiti se (-im se) | obéšati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. appendersi, attaccarsi; (narediti samomor) impiccarsi

    2. pejor. attaccarsi, appiccicarsi:
    obesiti se na innamorarsi di, sposare uno

    3. obesiti, obešati se na (besedo) cercare appigli in; pren.
    obešati se na vsakega dedca rincorrere ogni maschio
    obešati se kot klop na appiccicarsi, attaccarsi a qcn. come una sanguisuga
    obesiti se komu na vrat sollecitare, cercare insistentemente l'appoggio di
    PREGOVORI:
    zastonj se še pes ne obesi per niente non canta il cieco
  • obéšanje (-a) n

    1. l'appendere; attacco; sciorino; stesa:
    ekst. obešanje na veliki zvon propalazione

    2. impiccagione
  • obŕtec (-tca) m anat. trocantere:
    mali, veliki obrtec piccolo, grande trocantere
  • otròk (-ôka) m

    1. bambino, bambina:
    pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
    posvojiti otroka adottare un bambino
    lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
    duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
    delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
    predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

    2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
    dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
    nezaželen otrok figlio indesiderato
    nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
    edini otrok figlio unico
    otroci iz prvega zakona figli di primo letto
    nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
    inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
    izgubiti otroka abortire
    odpraviti otroka abortire

    3. pren. figlio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
    saj nisi otrok non sei mica un bambino
    ne bodi tak otrok non fare lo stupido
    dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
    čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
    pog. delati otroke fare figli
    imeti otroka pri prsih allattare il bambino
    odstaviti otroka svezzare il bambino
    pričakovati otroka aspettare un bambino
    biti velik otrok essere un ingenuo
    pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    ubogi otrok! povera creatura!
    večni otrok eterno fanciullo
    čudežni otrok fanciullo, prodigio
    bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
    otrok navade consuetudinario
    PREGOVORI:
    veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
    majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
    kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero
  • p [pé] m inv.

    1. (lettera) p, pi:
    mali, veliki p p minuscola, P maiuscola

    2. med.
    vitamin P vitamina P

    3. (consonante) p
  • pánda (-e) m zool.
    veliki panda panda gigante, orso del bambù (Ailuropoda melanoleuca)
  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • pétek (-tka) m venerdì, pog. venere:
    rel. spoštovati petek, ne jesti mesa na petek osservare il venerdí
    rel. veliki petek Venerdí Santo
    črni petek un giorno infausto
    petek in svetek tutti i santi giorni
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte
  • plán (-a) m

    1. piano, progetto:
    narediti plan elaborare un piano, un progetto
    doseči, izpolniti plan realizzare il piano
    bojni plan piano di battaglia

    2. (tloris, zemljevid) pianta:
    plan mesta pianta della città

    3. film. piano; campo:
    prvi, drugi plan primo, secondo piano (tudi ekst.)
    tretji plan campo lungo
    veliki plan primissimo piano, ripresa di dettaglio
  • poléten (-tna -o) adj. (nanašajoč se na poletje) estivo:
    poletne nevihte temporali estivi
    poletna obleka abito estivo
    šol. poletne počitnice vacanze estive
    bot. poletna cipresa belvedere (Kochia scoparia)
    poletna limona verdello
    poletna planinska paša estivazione, alpeggio
    poletni čas ora legale (estiva)
    bot. poletni hrast rovere (Quercus robur)
    bot. poletni koren orobanche (Orobanche)
    bot. poletni jurček boleto, porcino (Boletus reticulatus)
    gozd. poletni les durame estivo
    meteor. poletni monsun monsone estivo
    šol. poletni rok scrutinio (di esami) estivo
    astr. poletni sončni obrat solstizio estivo
    bot. poletni veliki zvonček campanellino (Leucoium aestivum)
  • róbec2 (-bca) m zool.
    veliki robec rombo maggiore, chiodato (Psetta maxima)
  • skovík (-a) m

    1. (močvirska ptica) zool.
    mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
    zool. veliki skovik assiolo (Otus scops)

    2. chiurlo, il chiurlare; il fischiare