lúna (-e) f
1.  astr. luna, Luna:
 luna sije, vzide, zaide la luna splende, sorge, tramonta
 žarki lune i raggi della luna
 polet na luno volo sulla luna
 mlada luna luna nuova
 polna luna luna piena
2.  (mesečina) luna:
 luna ga nosi è sonnambulo
 pren. ali te luna trka, živiš na luni? ma che vivi nel mondo della luna?
 pren. lajati v luno abbiare alla luna
 pren. pog. mi tudi nismo z lune padli mica siamo scemi
 astr. Jupitrove lune le lune di Giove
 Zadetki iskanja
-  málo adv.
 1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
 malo po domače zaplesati fare quattro salti
 malo znani kraji luoghi poco conosciuti
 povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
 malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
 malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
 bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti
 2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
 še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)
 3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
 malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
 malo hvaležna naloga un compito ingrato
 4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
 še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'
 5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
 denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti
 6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
 malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
 pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
 kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
 ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 malo norčav pazzerello
 malo verjeten improbabile, inverosimile
 malo znan malnoto
 pog. malo pokvariti sciupacchiare
 malo prodati vendicchiare
 malo razumeti intendicchiare
 PREGOVORI:
 dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
 veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva
-  márveč konj. (ampak) ma; piuttosto, invece:
 sodelovanje ni samo koristno, marveč tudi nujno collaborare non è soltanto utile ma anche necessario
 pustimo preteklost, marveč mislimo na sedanjost lasciamo stare il passato, pensiamo piuttosto (invece) al presente
-  mísliti (-im)
 A) imperf. ➞ pomisliti
 1. pensare:
 misliti zbrano pensare con concentrazione
 mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte
 2. pensare, ritenere, credere:
 mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così
 3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
 dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
 dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella
 4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
 dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
 nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
 ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!
 5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
 kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
 s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente
 6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
 koga misliš? chi pensavi?
 7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
 ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
 to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
 ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
 treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
 ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
 misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
 misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
 misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
 imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
 verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
 to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
 nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo
 B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
 težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
 ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
 (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
 'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
-  móč (-í) f
 1. forza; vigore:
 imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
 duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico
 2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
 starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando
 3. forza, potenza:
 naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
 moč vodovoda la potenza dell'acquedotto
 4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
 izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
 zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
 gospodarska moč države la forza economica di un Paese
 jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati
 5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
 v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
 pravica je brez moči la giustizia è impotente
 6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
 moč vetra la forza del vento
 moč glasu la forza della voce
 moč volje forza di volontà
 7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
 dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante
 8. na vso moč (v adv. rabi):
 hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
 truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
 na moč lep avtomobil una macchina bellissima
 9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
 pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 meriti moči misurare le forze, gareggiare
 priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
 pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
 truditi se po najboljših močeh fare il possibile
 biti pri moči essere robusto
 biti še pri močeh essere ancora in gamba
 ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
 biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
 šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
 moč usode la forza del destino
 z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
 moč razuma l'impero della ragione
 gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
 moč domišljije la potenza della fantasia
 nadnaravna moč potere soprannaturale
 pogajalska moč potere contrattuale
 voj. zastraševalna moč potere deterrente
 rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
 mladostna moč il vigore della giovinezza
 moč vina il vigore del vino
 kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
 elektr. delovna moč forza motrice
 strojn. efektivna moč rendimento effettivo
 strojn. imenska moč forza nominale
 fiz. konjska moč cavallo vapore
 ekon. kupna moč potere d'acquisto
 kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
 mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
 fiz. moč stroja potenza della macchina
 fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
 obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
 bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
 strelna moč orožja potenza di fuoco
 PREGOVORI:
 v slogi je moč l'unione fa la forza
-  nájbrž adv.
 1. probabilmente:
 truden si in najbrž tudi lačen sei stanco e probabilmente avrai anche fame
 2. circa, all'incirca
 3. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) forse
-  nájti (nájdem)
 A) perf.
 1. trovare, ritrovare, rinvenire, rintracciare:
 v leksikonu je našel več napak nel vocabolario ha trovato vari errori
 najti izgubljeno stvar trovare l'oggetto perduto
 živina najde sama domov la mandria trova da sola la strada per tornare
 najti delo, stanovanje trovare un lavoro, un alloggio
 2. (z glagolskim samostalnikom)
 najti milost, pomoč, tolažbo trovare pietà, aiuto, conforto
 najti užitek trovare piacere
 predlog zakona ni našel soglasja med poslanci la proposta di legge non ha trovato concordi i parlamentari
 vedno se najde kdo, ki godrnja ci sarà sempre qualche brontolone
 ob tem ne najdem besed non trovo parole
 fant, da mu ne najdeš para un ragazzo che non ne trovi di uguali
 večjih pijancev ne najdeš ubriaconi così non ne trovi
 najti skupen jezik trovare un linguaggio comune, essere d'accordo su qcs.
 le kaj najde na njem?! non so cosa ci trovi
 PREGOVORI:
 lepa beseda lepo mesto najde parola detta a tempo è come pomo d'oro su piatto d'argento
 kdor išče, najde chi cerca trova
 tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello
 B) nájti se (nájdem se) perf. refl.
 1. pren. trovare la propria strada, scoprire le proprie possibilità; riprendersi
 2. pog. trovarsi, incontrarsi
-  nè
 A) adv.
 I.
 1. (zanika glagolsko dejanje) non:
 nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
 (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
 naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione
 2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
 ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te
 3. (poudarja nasprotni pomen) non:
 ne dosti vredno blago merce di non grande valore
 4. pren. (izraža popravek) non:
 lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani
 5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
 ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
 si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no
 6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
 kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
 ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
 pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?
 II. elipt.
 1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
 si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
 si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
 pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
 ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)
 2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
 še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no
 III.
 1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
 ne popusti niti za las non cede neanche di un capello
 2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
 počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
 razen če ne (izraža izvzemanje) non:
 gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura
 IV. (v vezniški rabi)
 1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
 ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti
 2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
 odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola
 3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
 nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
 kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato
 4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
 tiho, če ne ... zitti, se no...
 V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
 ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
 lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
 fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
 pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
 hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
 o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
 (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
 če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia
 B) nè konj. né:
 nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
 ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
 ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
 pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
 ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
 ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
 nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
-  nìč
 A) m inv.
 1. niente, nulla:
 ustvariti iz nič creare dal nulla
 2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
 dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
 o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
 pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
 pren. na nič priti fallire, andare in rovina
 igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
 pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
 iti v nič andare in rovina
 prodajati skoraj za nič svendere
 prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
 ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo
 B) nìč inv. numer.
 1. zero:
 pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
 lingv. pripona nič suffisso zero
 voj. elevacijski kot nič alzo zero
 2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
 temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero
 C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
 nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
 na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
 zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
 junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
 ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
 ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
 pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
 več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
 z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
 to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
 nič lažjega kot to niente di più facile
 denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
 nič zato, če je revna non fa niente se è povera
 tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
 pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
 govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
 dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
 meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
 PREGOVORI:
 kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
 Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)
 1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
 njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
 nič se ne boji non ha paura di niente
 nima nič upanja non ha nessuna speranza
 nič ne razumeti non capire un'acca
 ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
 igre nič kart (pri pokru) servito
 2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
 nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 prav nič niente di niente
 ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
 zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
 zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
 nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
 pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
 ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
 ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
 ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
 nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
 povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
 PREGOVORI:
 boljše malo kot nič meglio poco che nulla
-  nosílec (-lca) m
 1. portatore; ekst. facchino; šport.
 nosilec vode portaacqua, portaborracce
 2. publ. fautore, promotore; combattente:
 nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci i promotori della moderna lingua letteraria sono anzitutto gli intellettuali
 3. (kar opredeljuje) portatore:
 glas je nosilec pomenskega razlikovanja il suono è portatore della distinzione semantica
 4. (povzročitelj)
 ta človek je nosilec nesreče il tipo porta sfortuna, è uno iellatore
 ti oblaki so nosilci snega queste nuvole portano neve
 5. (kdor je odgovoren za kako dejavnost)
 nosilec javne funkcije funzionario; ekst. dignitario
 nosilec glavne vloge protagonista
 nosilec liste capolista
 jur. nosilec patenta licenziantario
 6. (kdor ima kaj priznano, dano) titolare; detentore:
 nosilec stanovanjske pravice titolare del diritto all'alloggio, inquilino
 nosilec socialnega zavarovanja titolare dell'assicurazione sociale, assicurato
 nosilec oblasti detentore del potere
 7. portatore:
 tudi ptiči so nosilci raznih bolezni anche gli uccelli sono portatori di varie malattie
 med. nosilec bacilov portatore di batteri
 8. (gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore) portante, sostegno, pilastro, supporto
 9. voj.
 nosilec raket nave portamissili; aereo portamissili
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 fot. nosilec emulzije supporto dell'emulsione
 gled. nosilec kulis supporto delle quinte
 inform. nosilec podatkov supporto dei dati
 šport. nosilec rumenega pasu detentore della cintura gialla
 grad. ločni nosilec sostegno, pilastro dell'arcata
 mostni nosilec sostegno del ponte
 palični nosilec sostegno a traliccio
 gled. nosilec druge glavne vloge comprimario
 nosilec papeškega stola sediario
 jur. nosilec površinske pravice superficiario
 nosilec steklenic portabottiglie
 jur. nosilec izključne pravice esclusivista
 voj. nosilka helikopterjev portaelicotteri
-  ob prep.
 I. (s tožilnikom)
 1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
 spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
 položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
 navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo
 2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
 biti ob službo perdere il lavoro
 priti ob dobro ime perdere la reputazione
 II. (z mestnikom)
 1. a, accanto, allato a, lungo:
 klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
 sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
 železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume
 2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
 ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
 ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
 pren. ob svitu al canto del gallo
 3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
 ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo
 4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
 pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
 peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
 ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
 ob likvidaciji in sede di liquidazione
 5. (za izražanje sredstva) con, a:
 delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
 služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
 stati bok ob boku stare fianco a fianco
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
 obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
 živeti ob kom vivere con uno
 opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
 pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
 biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
 šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
 študent ob delu studente lavoratore
 držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
 korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
-  odbrénkati (-am) perf.
 1. muz. finir di suonare (uno strumento a corda); strimpellare; straziare (una musica)
 2. pren. dire, recitare (in fretta)
 3. pren. fare, finire
 4. sfibbiare, pagare (soldi)
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pog. ne bo več dolgo, kmalu bo odbrenkal presto tirerà le cuoia
 tudi njemu bo odbrenkalo finirà la pacchia anche per lui
-  pès (psà) m
 1. cane:
 pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
 dražiti psa stuzzicare il cane
 voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
 ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
 pes maha z repom il cane scodinzola
 biti lačen kot pes avere una fame da lupi
 biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
 pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
 pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
 ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
 preganjati kot psa perseguitare come cani
 pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
 zebe me kot psa ho un freddo cane
 pozor, hud pes attenti al cane
 čistokrvni pes cane di razza
 hišni pes cane domestico
 lavinski pes cane da soccorso
 lovski pes cane da caccia
 pastirski pes cane pastore
 potepuški pes cane randagio
 službeni pes cane poliziotto
 pes čuvaj cane da guardia, mastino
 lov. pes sledec cane da seguito
 2. (v medmetni rabi)
 ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
 pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato
 3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
 morala je na psu il morale è bassissimo
 hrana je pod psom si mangia da cani
 vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
 vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
 nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
 česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
 pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
 gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
 počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
 zool. morski pes pescecane, squalo
 zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
 astr. Veliki pes Cane Maggiore
 zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
 PREGOVORI:
 dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
 izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
 ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
 pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
 enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
-  plát (-í) f (stran, del) lato, parte; aspetto, punto di vista (tudi pren.); alp. parete;
 sprednja plat hiše la facciata della casa
 napad z vseh plati attacco concentrico
 pravna plat spora l'aspetto, il lato giuridico della controversia
 po eni plati ..., po drugi ... da un lato..., dall'altro...
 svetla plat lato illuminato, lato positivo
 temna plat parte ombrosa, lato negativo
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 zadnja plat sedere, deretano; otr. popò
 pren. bíti plat zvona suonare a martello
 pren. druga plat medalje il rovescio della medaglia
 slišati tudi drugo plat (zvona) ascoltare l'altra campana
 dobiti jih po zadnji plati essere sculacciato
-  pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)
 A) imperf., perf.
 1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
 pobirati krompir raccogliere le patate
 pobrati s tal raccogliere da terra
 pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
 pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
 pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi
 2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
 pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
 pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
 pobirati davke riscuotere le tasse
 3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
 epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
 jetika jo pobira va deperendo per la tisi
 4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
 pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro
 5.
 pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
 pobrati jo andarsene, battersela
 6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
 omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio
 7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
 zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
 pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
 pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
 pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
 sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
 pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
 pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
 obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
 med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
 pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
 pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
 pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
 umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
 pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
 pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
 pren. pobrati k vojakom arruolare
 pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
 pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
 pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
 pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
 pobirati klasje spigolare
 pobirati kokone sbozzolare
 pobirati kokone z vej sfrascare
 pobirati prispevke questuare
 B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.
 1. alzarsi, rizzarsi
 2. (oditi) andarsene, togliersi di torno
 3. pog. riprendersi
-  podivjáti (-ám) perf.
 1. inselvatichire, inselvatichirsi:
 od pogostega zalivanja so begonije na verandi podivjale a furia di essere annaffiate, le begonie sulla veranda sono inselvatichite
 2. (postati neciviliziran, nekultiviran) imbarbarire, imbarbarirsi
 3. impazzire; inferocire; (konj) imbizzarire:
 od hude bolečine je podivjal per il forte dolore impazzì
 4. correre pazzamente, darsi alla pazza corsa, alle pazze corse:
 ob vsakem reliju motociklisti podivjajo ad ogni rally i motoristi si danno alle pazze corse, si sfogano in pazze corse
 5. diventare indisciplinati, ingovernabili:
 šol. tudi zaradi prenatrpanosti razredi včasih podivjajo anche per il sovraffollamento, le classi diventano talora ingovernabili
-  póleg
 A) adv. accanto, accosto, allato, appresso, vicino, dattorno; pisar. arroge, arrogi:
 po poti hodi otrok, pes teče poleg per il sentiero viene un bambino col cane che gli corre appresso
 B) póleg prep.
 1. accanto a, accosto a, allato a, vicino a:
 stal je poleg mene stava accanto a me
 2. (za izražanje dodajanja) accanto a, oltre a:
 rastlina potrebuje poleg vlage tudi sonce la pianta oltre all'umidità ha bisogno di sole
 3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone di:
 poleg njega je kakor pritlikavec accanto a lui sembra un nano
-  poméniti (-im) perf.
 1. significare, voler dire, stare per, sottintendere:
 razloži mi, kaj pomeni ta beseda spiegami cosa significa questa parola
 simbol Fe pomeni v kemiji železo il simbolo Fe in chimica sta per ferro
 delo pomeni tudi žrtve il lavoro sottintende anche dei sacrifici
 iti naprej pomeni gotovo smrt andare avanti vuol dire morte sicura
 2. pren. significare, importare:
 denar mu ne pomeni dosti i soldi non gli importano molto, dei soldi non gliene importa molto
 3. avere importanza, avere un nome, essere importante, contare:
 prišli so vsi, ki v znanosti kaj pomenijo sono convenuti tutti quelli che nella scienza contano
-  poróčati1 (-am) perf. riferire, comunicare, rapportare:
 kot poroča naš dopisnik a quanto riferisce il nostro corrispondente
 pisno poročati riferire per iscritto
 v prometni nesreči poročajo tudi o smrtni žrtvi nell'incidente si lamenta un morto
-  posredováti (-újem) imperf., perf.
 1. frapporsi, intromettersi; intervenire; mediare:
 nerad je posredoval med njima si decise controvoglia di intervenire
 posredovati pri sklepanju posla mediare nella conclusione di un affare
 2. posredovati za intervenire, intercedere a favore di, per, raccomandare qcn.
 3. (posegati, ukrepati) intervenire:
 ob nesreči so takoj posredovale reševalne ekipe nel sinistro sono intervenute sollecitamente, prontamente le squadre di salvataggio
 4. presentare, riferire, trasmettere, eseguire:
 posredovati svoje izkušnje, znanje trasmettere le proprie esperienze, le proprie conoscenze
 posredovati stališče sodelavcev presentare il punto di vista dei collaboratori
 posredovati skladbo eseguire un brano musicale
 5. (omogočiti, dajati, priskrbeti) offrire, dare; assicurare:
 agencija posreduje tudi zasebne sobe l'agenzia assicura inoltre l'affitto di camere