Franja

Zadetki iskanja

  • obtŕkati (-am) | obtrkávati (-am) perf., imperf.

    1. battere:
    obtrkavali so rešetke, če ni katera prepiljena battevano sulle sbarre per vedere se qualcuna non fosse stata segata

    2. med. percuotere (nell'auscultazione)

    3. (otrkati, otrkavati) scuotere:
    obtrkati sneg s čevljev scuotere la neve dalle scarpe
  • opŕhati (-am)

    A) perf.

    1. fare la doccia a

    2. bagnare, inumidire

    3. scrollare, scuotere (di dosso)

    B) opŕhati se (-am se) perf. refl. fare la doccia, lavarsi con la doccia

    C) opŕhati si (-am si) perf. refl. scuotersi, scrollarsi:
    oprhati si sneg scrollarsi di dosso la neve
  • otépati (-am) | otêpsti (otêpem)

    A) imperf., perf.

    1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
    otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
    otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
    otepati orehe abbacchiare le noci

    2. battere (i cereali)

    3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
    otepati z repom scodinzolare

    4. pren. mangiare, spolverare

    5. pren. obl. ballare addosso:
    hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
    pren. otepati revščino vivere stentatamente
    pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
    otepati po cesti arrancare per la strada

    B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.

    1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
    otepati se funkcije rifiutare la carica

    2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
    otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica

    3.
    otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
    to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
    pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
    pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

    A) imperf., perf.

    1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
    pobirati krompir raccogliere le patate
    pobrati s tal raccogliere da terra
    pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
    pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
    pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

    2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
    pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
    pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
    pobirati davke riscuotere le tasse

    3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
    epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
    jetika jo pobira va deperendo per la tisi

    4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
    pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

    5.
    pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
    pobrati jo andarsene, battersela

    6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
    omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

    7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
    zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
    pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
    pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
    pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
    sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
    pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
    pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
    obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
    med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
    pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
    pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
    pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
    umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
    pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
    pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
    pren. pobrati k vojakom arruolare
    pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
    pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
    pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
    pobirati klasje spigolare
    pobirati kokone sbozzolare
    pobirati kokone z vej sfrascare
    pobirati prispevke questuare

    B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, rizzarsi

    2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

    3. pog. riprendersi
  • pokríti (-kríjem) | pokrívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. coprire:
    pokriti lonec coprire la pentola
    pokrivati streho coprire la casa, il tetto
    oblak je pokril sonce una nube coprì il sole
    knjige pokriva prah i libri sono coperti dalla polvere
    pokriti s čepico imberrettare
    pokriti s kapuco incappucciare
    pokriti s plaščem ammantellare
    pokriti s podsedelno odejo ingualdrappare (il cavallo)
    pokriti s perjem impiumare
    pokriti z deskami tavolare
    pokriti z dlakami impelare

    2. (pojaviti se na površju) ammantare, vestire, coprire; avvolgere:
    sneg je pokril gore la neve ha ammantato i monti
    pomlad je deželo pokrila z zelenjem la primavera ha vestito di verde la campagna
    megla je pokrivala dolino la nebbia avvolgeva la valle

    3. (zagotoviti izplačilo) coprire:
    pokriti stroške coprire le spese
    pokrivati potrebe coprire il fabbisogno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. pokrivati nasprotnega igralca marcare il giocatore avversario
    hidr. pokriti potok tombinare il torrente
    že nekaj let ga pokriva zemlja è morto da parecchi anni
    rad. radijski, televizijski oddajnik pokriva vse področje il trasmettitore radio, televisivo copre l'intera zona

    B) pokríti se (-kríjem se) | pokrívati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. coprirsi

    2. pren. quadrare:
    izdatki se morajo pokriti s prejemki le uscite devono quadrare con le entrate

    3. pren. (biti hkraten, biti povsem enak) coincidere, collimare, corrispondere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokriti se s skorjo aggrumarsi
    pokriti se s tančico velarsi
    pokriti se z lasuljo imparruccarsi, mettersi la parrucca
    pokriti se z vinskim kamnom aggrommare, aggrommarsi
  • polízati (-lížem) perf.

    1. leccare:
    polizati sladoled sorbire un gelato

    2. pren. avvolgere, circonfondere

    3. pren. prosciugare, seccare; sciogliere:
    sonce je polizalo slano il sole ha prosciugato la brina
    odjuga je polizala sneg il disgelo ha sciolto la neve
  • polomíti (-lómim)

    A) perf. ➞ lomiti

    1. rompere, spezzare; abbattere; guastare, scassare:
    sneg je polomil veje la neve ha spezzato i rami
    polomiti uro guastare l'orologio, rompere l'orologio

    2. polomiti ga, jo pog. far fiasco, far cilecca, far male; sbagliare:
    pošteno ga je polomil ha sbagliato di grosso
    polomil si jo, da jih nisi povabil hai fatto male a non invitarli

    B) polomíti se (-lómim se) perf. refl. rompersi, spezzarsi; scassarsi

    C) polomíti si (-lómim si) perf. refl. rompersi, spaccarsi:
    sovražnik si bo polomil zobe il nemico si romperà i denti, verrà sconfitto
  • ponudíti (-im) | ponújati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. offrire; porgere:
    ponuditi cigareto offrire una sigaretta
    ponujati blago offrire la merce
    pren. ponujati priložnost porgere l'occasione, il destro
    med. ponuditi (zdravstveno) pomoč prestare a qcn. le cure del caso
    ponuditi pijačo offrire, pagare da bere

    2. proporre, presentare:
    ponuditi odpoved presentare le dimissioni
    ponujati nagrado za atentatorjevo glavo offrire un premio, una taglia per la testa dell'attentatore
    ponujati komu roko, zakon fare una proposta di matrimonio a qcn.

    B) ponudíti se (-im se) | ponújati se (-am se) perf., imperf., refl. offrirsi:
    mislim, da se je dekle ponujalo penso che la ragazza si offrisse
    ponudil se je da gre namesto mene si offrì di andare in vece mia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dež, sneg se ponuja si mette a piovere, a nevicare
    pren. ponujale so se mu črne misli lo turbavano brutti pensieri
  • prehájati (-am) | preíti (-ídem) imperf., perf.

    1. passare, attraversare:
    preiti cesto attraversare la strada
    preiti reko guadare il fiume

    2. (menjavati, menjati okolje, način delovanja, obstajanja, lastništvo) passare, trasformarsi:
    preiti v svoje nasprotje trasformarsi nel proprio contrario, opposto
    preiti od znanosti k politiki passare dalla scienza alla politica
    preiti od znanega k neznanemu passare dal noto allo sconosciuto
    prehajati v plinasto stanje passare allo stato gassoso
    posestvo je prehajalo od očeta na sina il podere passava di padre in figlio
    preiti v druge roke passare in altre mani
    preiti v napad, v obrambo passare all'attacco, alla difesa
    preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti

    3. (presegati, preseči) superare, trascendere:
    publikacija prehaja značaj dokumentacije l'opuscolo trascende (di gran lunga) il carattere documentario

    4. (minevati, miniti) passare:
    leta so hitro prešla gli anni sono passati veloci, gli anni sono passati in fretta, gli anni sono volati via (velocissimi)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prehajati, preiti v navado divenire abitudine, abituarsi, assuefarsi
    preiti molče preko česa lasciar perdere, sorvolare qcs.
    sneg bo po nižinah prešel v dež in pianura alla neve subentrerà la pioggia
    preiti h glasovanju procedere, passare alla votazione
    glukoza prehaja v kri il glucosio passa nel sangue
  • prekríti (-kríjem) | prekrívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. coprire, ricoprire, velare:
    prekriti stene s tapetami tappezzare le pareti
    prekriti streho ricoprire il tetto

    2. (pojaviti se na površju) coprire, ammantare, velare; seppellire:
    sneg je prekril gore i monti sono ammantati di neve
    grob je prekrila trava sulla tomba è cresciuta l'erba
    marsikaj je prekrila pozaba tante cose sono rimaste sepolte dall'oblio
    prekriti s trstjem incannucciare
    metal. prekriti z bronzo bronzare
    prekriti z lisami macchiettare
    prekriti z madeži chiazzare
    prekriti z oblaki annuvolare, coprire di nuvole

    B) prekrívati se (-am se) imperf. refl.

    1. sovrapporsi, combaciare; sporgere (di):
    deske se na robovih prekrivajo za dva centimetra ai bordi le tavole sporgono di due centimetri

    2. (ujemati se, skladati se) corrispondere, concordare

    3. coprirsi
  • raztájati (-am)

    A) perf. sciogliere:
    sonce raztaja sneg, led il sole scioglie la neve, il ghiaccio

    B) raztájati se (-am se) perf. refl. sciogliersi, struggersi; pejor. sdilinquirsi:
    raztajati se od miline struggersi di tenerezza
    raztajati se od prijaznosti sdilinquirsi di, dalla gentilezza
  • skídati (-am)

    A) perf. rimuovere, spalare; nettare, pulire:
    skidati sneg spalare la neve
    skidati gnoj pulire la stalla (dal letame)

    B) skídati se (-am se) perf. refl. pog. andarsene
  • snéžec (-žca) m hipok. od sneg neve leggera
  • srénast (-a -o) adj.
    srenasti sneg neve crostosa
  • sréžast (-a -o) adj.
    srežasti sneg neve granulosa
  • stŕkati (-am) | strkávati (-am) perf., imperf. pulire, togliere (lo sporco) battendo; scuotere:
    strkati sneg s čevljev scuotere la neve dalle scarpe
  • škŕtati (-am) | škŕtniti (-em) imperf., perf. scricchiolare; stridere; raschiare, cigolare:
    pesek, sneg škrta pod škornji la sabbia, la neve scricchiola sotto gli stivali
    škrtati s peresom po papirju raschiare con la penna sulla carta
    škrtati z zobmi stridere coi denti, digrignare i denti
  • topíti2 (-ím)

    A) imperf. ➞ stapljati | stopiti sciogliere, fondere; diluire, squagliare:
    topiti sladkor, sneg sciogliere lo zucchero, la neve
    metal. topiti s plamensko pečjo riverberare
    gastr. topiti sladkor caramellare

    B) topíti se (-ím se) imperf. refl. sciogliersi, fondersi; struggersi:
    topiti se v solzah sciogliersi in lacrime, piangere a dirotto
    pejor. topiti se od ustrežljivosti sdilinquire dalle premure
    topiti se od blaženosti andare in brodo di giuggiole
  • udírati se (-am se) | udréti se (udrèm se) imperf., perf. refl.

    1. cedere; sprofondare:
    tla se udirajo pod nogami la terra cede sotto i piedi
    kolesa se udirajo v sneg le ruote sprofondano nella neve

    2. crollare, rovinare:
    streha se udira il tetto sta crollando

    3. sgorgare:
    iz rane se udira kri il sangue sgorga dalla ferita