obtŕkati (-am) | obtrkávati (-am) perf., imperf.
1. battere:
obtrkavali so rešetke, če ni katera prepiljena battevano sulle sbarre per vedere se qualcuna non fosse stata segata
2. med. percuotere (nell'auscultazione)
3. (otrkati, otrkavati) scuotere:
obtrkati sneg s čevljev scuotere la neve dalle scarpe
Zadetki iskanja
- opŕhati (-am)
A) perf.
1. fare la doccia a
2. bagnare, inumidire
3. scrollare, scuotere (di dosso)
B) opŕhati se (-am se) perf. refl. fare la doccia, lavarsi con la doccia
C) opŕhati si (-am si) perf. refl. scuotersi, scrollarsi:
oprhati si sneg scrollarsi di dosso la neve - otépati (-am) | otêpsti (otêpem)
A) imperf., perf.
1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
otepati orehe abbacchiare le noci
2. battere (i cereali)
3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
otepati z repom scodinzolare
4. pren. mangiare, spolverare
5. pren. obl. ballare addosso:
hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
pren. otepati revščino vivere stentatamente
pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
otepati po cesti arrancare per la strada
B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.
1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
otepati se funkcije rifiutare la carica
2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica
3.
otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza - pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.
1. cadere, cascare:
listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
pada dež piove
pada sneg nevica
pada toča grandina
pada slana cade la brina
na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe
2. (pojavljati se) cadere:
svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
na zemljo pada noč cala, scende la notte
3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare
4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
pot je začela padati il sentiero scendeva
5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
cene padajo i prezzi calano
vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre
6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
trdnjava je padla la fortezza è caduta
7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili
8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
padali so ukazi si sentivano ordini
padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande
9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
padati v apatijo diventare apatici
padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
padati v obup disperare, cadere in disperazione
padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti
10. pog. (priti na) cadere, venire:
božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
pren. pasti z neba piovere dal cielo
knjiž. pasti naprej procombere
padati v kosmih fioccare
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa - pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)
A) imperf., perf.
1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
pobirati krompir raccogliere le patate
pobrati s tal raccogliere da terra
pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi
2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
pobirati davke riscuotere le tasse
3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
jetika jo pobira va deperendo per la tisi
4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro
5.
pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
pobrati jo andarsene, battersela
6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio
7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
pren. pobrati k vojakom arruolare
pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
pobirati klasje spigolare
pobirati kokone sbozzolare
pobirati kokone z vej sfrascare
pobirati prispevke questuare
B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.
1. alzarsi, rizzarsi
2. (oditi) andarsene, togliersi di torno
3. pog. riprendersi - pokríti (-kríjem) | pokrívati (-am)
A) perf., imperf.
1. coprire:
pokriti lonec coprire la pentola
pokrivati streho coprire la casa, il tetto
oblak je pokril sonce una nube coprì il sole
knjige pokriva prah i libri sono coperti dalla polvere
pokriti s čepico imberrettare
pokriti s kapuco incappucciare
pokriti s plaščem ammantellare
pokriti s podsedelno odejo ingualdrappare (il cavallo)
pokriti s perjem impiumare
pokriti z deskami tavolare
pokriti z dlakami impelare
2. (pojaviti se na površju) ammantare, vestire, coprire; avvolgere:
sneg je pokril gore la neve ha ammantato i monti
pomlad je deželo pokrila z zelenjem la primavera ha vestito di verde la campagna
megla je pokrivala dolino la nebbia avvolgeva la valle
3. (zagotoviti izplačilo) coprire:
pokriti stroške coprire le spese
pokrivati potrebe coprire il fabbisogno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. pokrivati nasprotnega igralca marcare il giocatore avversario
hidr. pokriti potok tombinare il torrente
že nekaj let ga pokriva zemlja è morto da parecchi anni
rad. radijski, televizijski oddajnik pokriva vse področje il trasmettitore radio, televisivo copre l'intera zona
B) pokríti se (-kríjem se) | pokrívati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. coprirsi
2. pren. quadrare:
izdatki se morajo pokriti s prejemki le uscite devono quadrare con le entrate
3. pren. (biti hkraten, biti povsem enak) coincidere, collimare, corrispondere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokriti se s skorjo aggrumarsi
pokriti se s tančico velarsi
pokriti se z lasuljo imparruccarsi, mettersi la parrucca
pokriti se z vinskim kamnom aggrommare, aggrommarsi - polízati (-lížem) perf.
1. leccare:
polizati sladoled sorbire un gelato
2. pren. avvolgere, circonfondere
3. pren. prosciugare, seccare; sciogliere:
sonce je polizalo slano il sole ha prosciugato la brina
odjuga je polizala sneg il disgelo ha sciolto la neve - polomíti (-lómim)
A) perf. ➞ lomiti
1. rompere, spezzare; abbattere; guastare, scassare:
sneg je polomil veje la neve ha spezzato i rami
polomiti uro guastare l'orologio, rompere l'orologio
2. polomiti ga, jo pog. far fiasco, far cilecca, far male; sbagliare:
pošteno ga je polomil ha sbagliato di grosso
polomil si jo, da jih nisi povabil hai fatto male a non invitarli
B) polomíti se (-lómim se) perf. refl. rompersi, spezzarsi; scassarsi
C) polomíti si (-lómim si) perf. refl. rompersi, spaccarsi:
sovražnik si bo polomil zobe il nemico si romperà i denti, verrà sconfitto - ponudíti (-im) | ponújati (-am)
A) perf., imperf.
1. offrire; porgere:
ponuditi cigareto offrire una sigaretta
ponujati blago offrire la merce
pren. ponujati priložnost porgere l'occasione, il destro
med. ponuditi (zdravstveno) pomoč prestare a qcn. le cure del caso
ponuditi pijačo offrire, pagare da bere
2. proporre, presentare:
ponuditi odpoved presentare le dimissioni
ponujati nagrado za atentatorjevo glavo offrire un premio, una taglia per la testa dell'attentatore
ponujati komu roko, zakon fare una proposta di matrimonio a qcn.
B) ponudíti se (-im se) | ponújati se (-am se) perf., imperf., refl. offrirsi:
mislim, da se je dekle ponujalo penso che la ragazza si offrisse
ponudil se je da gre namesto mene si offrì di andare in vece mia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dež, sneg se ponuja si mette a piovere, a nevicare
pren. ponujale so se mu črne misli lo turbavano brutti pensieri - prehájati (-am) | preíti (-ídem) imperf., perf.
1. passare, attraversare:
preiti cesto attraversare la strada
preiti reko guadare il fiume
2. (menjavati, menjati okolje, način delovanja, obstajanja, lastništvo) passare, trasformarsi:
preiti v svoje nasprotje trasformarsi nel proprio contrario, opposto
preiti od znanosti k politiki passare dalla scienza alla politica
preiti od znanega k neznanemu passare dal noto allo sconosciuto
prehajati v plinasto stanje passare allo stato gassoso
posestvo je prehajalo od očeta na sina il podere passava di padre in figlio
preiti v druge roke passare in altre mani
preiti v napad, v obrambo passare all'attacco, alla difesa
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
3. (presegati, preseči) superare, trascendere:
publikacija prehaja značaj dokumentacije l'opuscolo trascende (di gran lunga) il carattere documentario
4. (minevati, miniti) passare:
leta so hitro prešla gli anni sono passati veloci, gli anni sono passati in fretta, gli anni sono volati via (velocissimi)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prehajati, preiti v navado divenire abitudine, abituarsi, assuefarsi
preiti molče preko česa lasciar perdere, sorvolare qcs.
sneg bo po nižinah prešel v dež in pianura alla neve subentrerà la pioggia
preiti h glasovanju procedere, passare alla votazione
glukoza prehaja v kri il glucosio passa nel sangue - prekríti (-kríjem) | prekrívati (-am)
A) perf., imperf.
1. coprire, ricoprire, velare:
prekriti stene s tapetami tappezzare le pareti
prekriti streho ricoprire il tetto
2. (pojaviti se na površju) coprire, ammantare, velare; seppellire:
sneg je prekril gore i monti sono ammantati di neve
grob je prekrila trava sulla tomba è cresciuta l'erba
marsikaj je prekrila pozaba tante cose sono rimaste sepolte dall'oblio
prekriti s trstjem incannucciare
metal. prekriti z bronzo bronzare
prekriti z lisami macchiettare
prekriti z madeži chiazzare
prekriti z oblaki annuvolare, coprire di nuvole
B) prekrívati se (-am se) imperf. refl.
1. sovrapporsi, combaciare; sporgere (di):
deske se na robovih prekrivajo za dva centimetra ai bordi le tavole sporgono di due centimetri
2. (ujemati se, skladati se) corrispondere, concordare
3. coprirsi - raztájati (-am)
A) perf. sciogliere:
sonce raztaja sneg, led il sole scioglie la neve, il ghiaccio
B) raztájati se (-am se) perf. refl. sciogliersi, struggersi; pejor. sdilinquirsi:
raztajati se od miline struggersi di tenerezza
raztajati se od prijaznosti sdilinquirsi di, dalla gentilezza - skídati (-am)
A) perf. rimuovere, spalare; nettare, pulire:
skidati sneg spalare la neve
skidati gnoj pulire la stalla (dal letame)
B) skídati se (-am se) perf. refl. pog. andarsene - snéžec (-žca) m hipok. od sneg neve leggera
- srénast (-a -o) adj.
srenasti sneg neve crostosa - sréžast (-a -o) adj.
srežasti sneg neve granulosa - stŕkati (-am) | strkávati (-am) perf., imperf. pulire, togliere (lo sporco) battendo; scuotere:
strkati sneg s čevljev scuotere la neve dalle scarpe - škŕtati (-am) | škŕtniti (-em) imperf., perf. scricchiolare; stridere; raschiare, cigolare:
pesek, sneg škrta pod škornji la sabbia, la neve scricchiola sotto gli stivali
škrtati s peresom po papirju raschiare con la penna sulla carta
škrtati z zobmi stridere coi denti, digrignare i denti - topíti2 (-ím)
A) imperf. ➞ stapljati | stopiti sciogliere, fondere; diluire, squagliare:
topiti sladkor, sneg sciogliere lo zucchero, la neve
metal. topiti s plamensko pečjo riverberare
gastr. topiti sladkor caramellare
B) topíti se (-ím se) imperf. refl. sciogliersi, fondersi; struggersi:
topiti se v solzah sciogliersi in lacrime, piangere a dirotto
pejor. topiti se od ustrežljivosti sdilinquire dalle premure
topiti se od blaženosti andare in brodo di giuggiole - udírati se (-am se) | udréti se (udrèm se) imperf., perf. refl.
1. cedere; sprofondare:
tla se udirajo pod nogami la terra cede sotto i piedi
kolesa se udirajo v sneg le ruote sprofondano nella neve
2. crollare, rovinare:
streha se udira il tetto sta crollando
3. sgorgare:
iz rane se udira kri il sangue sgorga dalla ferita