kónjski (-a -o) adj.
1. di cavallo, dei cavalli; cavallino, equino:
konjska nozdrv frogia
konjski hrbet, rep dorso, coda di cavallo
konjski gnoj cavallino
konjski prekupčevalec mercante di cavalli
konjski šport ippica
konjsko dirkališče ippodromo
konjska odeja sago
šport. konjska ograda paddock
konjska oprava correggiame
konjska oprema finimenti
2. pejor. equino, da cavallo:
konjski obraz una faccia equina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti kot konjska smrt essere magro come uno stecco, brutto come il diavolo
biti zmeraj na cesti kot konjska figa essere sempre per strada, in giro
fiz. konjska moč cavallo vapore
zool. konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hyppobosca equina)
šah. konjska končnica finale di cavalli
bot. konjska kumina cumino dei prati, tedesco (Carum cervi)
zool. konjska pijavka sanguisuga (Haemopis sanguisuga)
zool. konjski zolj gastrofilo equino (Gastrophilus equi)
zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)
zool. konjska antilopa ippotrago (Hippotragus)
bot. konjska meta mentastro (Mentha aquatica)
konjska para rozza
zool. konjska pijavka emopide
vet. konjska smrkavost mal del verme
konjska vprega pariglia
bot. konjski česnik scordio (Teucrium scordium)
konjski grah afaca, vetriolo (Lathyrus aphaca)
zool. konjski jezik ippoglosso (Hippoglossus hippoglossus)
hist. konjski oklep barda
konjski pastir buttero
konjski ščipalnik torcinaso
vet. konjsko hrkanje corneggio
Zadetki iskanja
- kôsa (-e) f agr. falce; falce fienaia, frullana:
pren. smrt s koso la morte
geogr. zemeljska kosa lingua di terra, cordone litoraneo - kózji (-a -e) adj. di capra, caprino:
kozja dlaka pelo di capra
kozje mleko latte di capra
kozji pastir capraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozja steza sentiero ripido
pren. ugnati koga v kozji rog mettere nel sacco qcn.
pren. biti zvit kot kozji rog essere un furbo di tre cotte, saperne una più del diavolo
brati komu kozje molitvice fare, dare una lavata di capo a
naučiti koga kozjih molitvic dare una tiratina d'orecchie a
bot. kozja pogačica (brogovita) viburno, lantana (Viburnum lantana)
bot. travniška kozja brada barba di becco, sassefrica (Tragopogon)
bot. kozji parkeljci caprifoglio, madreselva (Lonicera caprifolium)
bot. kozji rep chenopodio (Chenopodium)
bot. kozja črešnja spino d'asino (Eryngium)
pren. kozja molitvica giaculatoria
bot. kozja smrt scorzonera (Scorzonera)
vet. kozji podbradek barba
bot. kozji presnec berretta da prete, evonimo (Evonymus europaea)
bot. kozji rep rabarbaro, rapontico (Rheum rhaponticum)
gastr. kozji sir caprino
kozji smrad caprino - kríž (-a) m
1. croce:
pribiti na križ crocifiggere
obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione
2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
delati križe fare il segno della croce
pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo
3.
okenski križ grata
cestni križ incrocio, crocevia
vrtljivi križ tornello
4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
pren. križi in težave croce e tormento
pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
križ imeti s kom avere problemi con qcn.
(velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere
5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina
6. (igralna karta) croce
7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
bolečine v križu dolori alla schiena
8. nareč. agr. covone
9. gastr. culaccio
10. navt. pennone:
glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
inter. božji križ perbacco
alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
film. malteški križ croce di Malta
geod. nitni, vizirni križ croce di mira
Rdeči križ Croce Rossa
pog. rdeči križ ambulanza - mísel (-sli) f
1. pensiero:
hiter kot misel rapido come il pensiero
zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri
2. (mnenje, mišljenje) parere:
nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno
3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta
4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà
5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema
6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico
7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
brati komu misli indovinare cosa uno pensa
izmenjavati misli scambiare le idee
pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
soc. družbena misel pensiero sociale
muz. glasbena misel tema - mísliti (-im)
A) imperf. ➞ pomisliti
1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte
2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così
3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella
4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!
5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente
6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?
7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo
B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene' - mučeníški (-a -o) adj. di martire, del martirio:
mučeniška smrt martirio
mučeniška krona, palma corona, palma di martire
umreti mučeniške smrti soffrire il martirio - nágel (-gla -o) adj.
1. rapido, veloce; brusco; pronto:
nagel kot blisk veloce come il fulmine
nagel industrijski razvoj uno sviluppo industriale rapido
2. rapido; sollecito; improvviso:
potrebna je nagla odločitev è necessario decidere rapidamente, sollecitamente
nagla smrt morte improvvisa
3. avventato; impetuoso, precipitoso:
nagel v sodbi avventato nei giudizi
4. jur.
naglo sodišče corte marziale
pren. nagel korak trotto
aer. nagel navpični zasuk impennata
pren. nagel prehod stacco
avt. nagel štart sgommata
ekon. nagli razcvet boom
nagla jeza bizza
nagla podražitev salto, impennata (dei prezzi)
med. naglo hiranje consunzione
pren. naglo širjenje proliferazione
pren. naglo zaporedje raffica
žel. naglo zaviranje rapida - navídezen (-zna -o) adj. apparente, illusorio, immaginario; virtuale; fittizio: specioso:
navidezna smrt morte apparente
navidezna prijaznost finta cordialità
fiz. navidezna slika immagine virtuale
bot. navidezni cvet fiore apparente
navidezni list foglia apparente
navidezni (navidezno utemeljni) izgovori pretesti speciosi
navidezna filozofija pseudofilosofia
anat. navidezna membrana pseudomembrana
navidezna pravilnost capziosità
navidezna resnica cavillo
inform. navidezna resničnost realtà virtuale
pejor. navidezna spodobnost perbenismo - nosíti (-im)
A) imperf.
1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere
2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano
3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie
4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?
5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca
6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte
7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico
8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro
9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di
10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca
11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo
B) nosíti se (-im se) imperf. refl.
1. portarsi, incedere
2. spostarsi; diffondersi
3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore
4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda
5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi - obsodíti (-im) | obsójati (-am) perf., imperf.
1. jur. condannare, comminare una pena; ekst. condannare, deplorare, deprecare:
obsoditi na denarno kazen, na smrt condannare a pena pecuniaria, a morte
obsoditi na dosmrtno ječo condannare all'ergastolo, comminare la pena dell'ergastolo
obsoditi teroristično dejanje deprecare l'atto terroristico
2. accusare:
po krivem obsoditi accusare ingiustamente
ekst. obsoditi koga za izdajalca accusare uno di tradimento
obsoditi koga za neumnega dare a uno dello stupido - odvézati (-véžem) | odvezováti (-újem) perf., imperf.
1. slegare, slacciare, sciogliere; sbavagliare; sbendare:
odvezati usta sbavagliare
odvezati oči sbendare gli occhi
odvezati rano sbendare la ferita
2. sciogliere, disobbligare, esonerare, esimere:
odvezati koga odgovornosti esonerare qcn. dalla responsabilità
samo smrt ga odveže prisege solo la morte lo scioglie dal giuramento
pren. pijača jim je odvezala jezike il vino gli sciolse la lingua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. odvezati izobčenja ricomunicare
odvezati krivde discolpare
navt. odvezati ladjo disormeggiare la nave - pès (psà) m
1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito
2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato
3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria - plašíti (-im)
A) imperf.
1. spaventare; (odganjati) cacciare
2. impaurire, spaurire; (vznemirjati) inquietare, turbare:
plaši ga misel na smrt lo turba il pensiero della morte
B) plášiti se (-im se) imperf. refl.
1. aver paura di; temere (qcs.); knjiž. paventare
2. inquietarsi, turbarsi; (konj) adombrarsi - počásen (-sna -o) adj. lento, tardo; pigro, torpido, lungo, sonnacchioso, neghittoso, pesante::
počasna vožnja corsa lenta
počasen človek un uomo tardo, lento
počasna smrt morte lenta
biti počasnih nog camminare lentamente
biti počasne glave, pameti essere lento, tardo, duro di comprendonio
počasno delo lavoro che esige molto tempo
avt. pas za počasni promet corsia di scorrimento lento
farm. zdravilo s počasnim delovanjem farmaco ad azione lenta
pren. počasen hrust pachiderma
počasni ples lento
film., šport. počasni posnetek moviola
tv počasni tek rallentamento
iron. počasno birokratsko kolesje lentocrazia - poméniti (-im) perf.
1. significare, voler dire, stare per, sottintendere:
razloži mi, kaj pomeni ta beseda spiegami cosa significa questa parola
simbol Fe pomeni v kemiji železo il simbolo Fe in chimica sta per ferro
delo pomeni tudi žrtve il lavoro sottintende anche dei sacrifici
iti naprej pomeni gotovo smrt andare avanti vuol dire morte sicura
2. pren. significare, importare:
denar mu ne pomeni dosti i soldi non gli importano molto, dei soldi non gliene importa molto
3. avere importanza, avere un nome, essere importante, contare:
prišli so vsi, ki v znanosti kaj pomenijo sono convenuti tutti quelli che nella scienza contano - posláti (póšljem) | pošíljati (-am) perf., imperf.
1. mandare, inviare, spedire:
poslati brzojavko, pismo spedire un telegramma, una lettera
poslati pomoč ponesrečencem inviare soccorsi ai sinistrati
2. mandare:
poslati ven mandare, cacciare fuori
poslati otroke v šolo mandare i figli a scuola
poslati po koga mandare a chiamare qcn.
poslati po zdravnika mandare per il medico, far venire il medico, chiamare il medico
šport. pren. poslati silovito bombo v gol tirare, sparare a rete
poslati komu kroglo v glavo sparare a uno, ucciderlo
pren. poslati koga k hudiču mandare qcn. al diavolo
poslati na trg nov izdelek lanciare sul mercato un nuovo prodotto
pren. njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
evf. poslati, pošiljati pred puške condannare alla fucilazione; pren. condannare a morte, mandare incontro a una morte sicura
poslati sporočilo v eter mandare un radiomessaggio
žarg. pren. poslati učenca v klop dare un insufficiente
pren. poslati v zrak (razstreliti) minare, far esplodere
industrija pošilja v zrak velike količine strupenih plinov gli impianti industriali inquinano l'aria con grandi quantitativi di gas tossici
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non può entrare, manda una vecchia - potípati (-am) perf. ➞ tipati
1. toccare, palpare, palpeggiare, tastare; sentire:
potipaj, kako mehka je ta volna senti com'è morbida questa lana
zdravnik je potipal žilo il medico tastò il polso
pren. kmalu ga je potipala smrt a momenti moriva
pren. potipati koga za pravo žilico, potipati koga tam, kjer je najbolj občutjiv toccare uno sul vivo
2. pren. tastare:
potipaj ga, če namerava prodati tasta un po' se è disposto a vendere
3. pren. (pretepsti) bastonare, picchiare; castigare:
potipati koga s krepelcem rompere il groppone a uno a suon di randellate - prečŕtati (-am) | prečrtávati (-am) perf., imperf. cancellare (con una riga):
meteor je prečrtal temno ozadje una meteora fendè il cupo sfondo del cielo
smrt mu je prečrtala načrte la morte ha mandato a monte i suoi progeti - predčásen (-sna -o) adj. prematuro, precoce; anticipato:
predčasna smrt morte prematura
predčasna upokojitev prepensionamento
bot., agr. predčasno cvetenje prefioritura