Franja

Zadetki iskanja

  • gàd (-áda) m

    1. zool. vipera comune (Vipera aspis); ekst. vipera, serpente, serpe:
    gledati se kot dva gada guardarsi in cagnesco
    pren. gojiti, rediti gada na prsih scaldare una serpe in seno
    zool. navadni gad marasso (Vipera berus)

    2. pog. pren. (podjeten človek) vecchia volpe, uomo pieno di risorse
  • gojíti (-ím) imperf.

    1. coltivare, allevare; curare:
    gojiti hmelj, čebele coltivare il luppolo, allevare le api
    pren. gojiti gada na srcu scaldare una serpe in seno

    2. pren. knjiž. (krepiti, razvijati, utrjevati) nutrire, rafforzare, rinvigorire, sviluppare:
    gojiti občutek odgovornosti nutrire il senso della responsabilità
    gojiti voljo, značaj rinvigorire la volontà, il carattere

    3. (biti dejaven na določenem področju) fare, occuparsi, praticare; custodire:
    gojiti glasbo fare musica, occuparsi di musica
    gojiti šport fare, praticare lo sport

    4.
    gojiti ljubezen amare
    ne gojiti nobenih iluziji non farsi illusioni
    gojiti sovraštvo do koga nutrire, covare odio per qcn.
    gojiti spoštovanje nutrire rispetto (per)
    gojiti upe cullare speranze
  • gréti (gréjem)

    A) imperf. ➞ ogreti intr., tr. scaldare, riscaldare; tenere il caldo:
    odeja greje la coperta tiene il caldo
    greti večerjo scaldare la cena
    pren. greti gada na prsih scaldare una serpe in seno

    B) gréti (gréje) imperf. impers. fare caldo

    C) gréti se (gréjem se) imperf. refl. scaldarsi, riscaldarsi
  • gŕški (-a -o) adj. geogr. greco:
    grško-rimska civilizacija civiltà greco-romana
    šport. grško-rimski slog stile greco-romano
    grški nos naso greco
    rel. grška cerkev chiesa greca, greco-ortodossa
    bot. grška jelka abete greco (Abies cephalonica)
    bot. grško seno fieno greco, trigonella (Trigonella foenum graecum)
  • jášek (-ška) m

    1. pozzetto, tombino

    2. (navpičen prostor, ki vodi v rudnik) pozzo

    3. (prostor v stavbi za dovajanje, odvajanje česa) pozzo; tromba; metal. tino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jašek za dvigalo pozzo dell'ascensore
    jašek za smeti tromba delle immondizie
    navt. izvozni jašek pozzo d'estrazione
    agr. jašek za seno pozzo del fieno
    pošta kabelski jašek pozzo dei cavi
    kletni jašek tromba della cantina
    avt. servisni (revizijski)
    jašek fossa di riparazione
    grad. sondažni jašek scavo della sonda
    svetlobni jašek lucernario
    mont. zračni jašek pozzo di areazione
    slepi jašek pozzo cieco
  • jéder (-dra -o) adj.

    1. (čvrst, krepek) sodo, compatto; robusto:
    jedre prsi seno sodo

    2. pren. (nazoren, sočen) succoso, denso, sostanzioso, conciso, ricco:
    jeder jezik una lingua ricca
  • káča (-e) f

    1. zool. serpente, serpe, biscia, rettile:
    kača se levi il rettile muta pelle
    kača se plazi, piči, sika il serpente striscia, morde, sibila
    nestrupena, strupena kača serpente non velenoso, velenoso
    pren. železna kača treno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gojiti, greti, rediti kačo na prsih nutrire, scaldare una serpe in seno
    pren. imeti kačo v žepu essere al verde
    pren. imeti jezik kot kača rep avere la battuta pronta, la lingua puntuta
    pren. zadeva je kot povest o jari kači una storia che sembra non voler finire
    biti strupen kot kača essere una vipera
    navadna morska kača serpente di mare (Laticauda laticauda)
    rogata kača vipera (Aspis cerastes)
    smrtna kača vipera della morte (Acantophis antarticus)

    2. pren. lunga fila

    3. pejor. (hudoben, zahrbten človek) serpente, serpe; (hudobna ženska) serpe, vipera

    4. zool.
    morske kače idrofidi (sing. -e) (Hydrophiidae)
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
  • liják (-a) m

    1. imbuto; cratere; arheol. infundibulo; iron.
    ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom vorresti imparare senza dover faticare, senza olio di gomiti
    granate so izkopale globoke lijake le bombe avevano scavato profondi crateri

    2. lavandino;
    kuhinjski lijak acquaio
    lijak dobro požira, je zamašen l'acquaio inghiotte bene, è intasato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lesen lijak (za vino) pevera, imbottavino
    agr. lijak za seno botola di rifornimento (del fieno)
    meteor. lijak tornada tromba del tornado
    teh. polnilni lijak tramoggia
  • májski (-a -o) adj. di maggio, maggiolo, maggiatico:
    bot. majska detelja maggiocindolo, citiso (Citysus laburnus)
    hist. majska deklaracija dichiarazione di maggio
    zool. majski hrošč maggiolino (Melolontha melolontha)
    agr. majsko seno fieno maggengo, maggese
  • máteren (-rna -o) adj. materno, della madre:
    materne prsi seno materno
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    agr. materna rastlina pianta madre
    materno znamenje macchia epatica
  • môčen | močán (-na -o) adj.

    1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
    močan kot bik forte come un toro
    močan avto automobile potente
    močan značaj carattere forte

    2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
    močni zobje denti forti
    močne korenine radici forti
    močna industrija industria sviluppata
    močno turistično središče importante centro turistico

    3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
    močna tkanina tessuto resistente

    4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte

    5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
    ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
    ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
    evf. zelo močna ženska donna molto grassa

    6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
    močen strup veleno potente
    močne cigarete sigarette forti
    močna kava caffè forte
    močno vino vino forte

    7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
    pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa

    8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
    pihal je močan veter soffiava un vento forte
    naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
    močan vonj odore forte
    močan glas voce forte
    močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
    močne barve colori violenti

    9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
    močan talent grande talento
    močne besede parole grosse
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
    imeti močne živce avere i nervi saldi
    imeti močne karte avere buone carte
    v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
    politika močne roke la politica della mano pesante
    močno krmilo foraggio condensato
    močna kislina acido concentrato
    meteor. močen jugozahodnik libecciata
    močen vzhodni veter levantara
    močen poteg stratta, strattona
    močen stisk strizzone
    močen sunek trabalzone
    močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
    šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
    močen val frangente
    PREGOVORI:
    prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • nametáti (-méčem) | nametávati (-am) perf., imperf.

    1. gettare; ammucchiare; sparpagliare:
    nametati seno za konje gettare il fieno per i cavalli
    nametati omet na zid gettare l'intonaco sul muro, intonacare il muro

    2. abbozzare, schizzare;
    nametati obleko nase vestirsi in fretta
    nametati komu peska v oči gettare polvere negli occhi di qcn.
    nametati jih komu po grbi bastonare uno di santa ragione, spianare a uno la schiena
  • napét (-a -o) adj.

    1. teso; gonfio; turgido:
    napet pogled sguardo teso
    napet trebuh un ventre gonfio
    napete prsi seno turgido

    2. pren. (vznemirjen) teso; tirato:
    napeti odnosi rapporti tesi
    biti živčno napet avere i nervi tesi

    3. pren. emozionante, appassionante, interessante; ricco, pieno di suspense:
    napet film un film emozionante, pieno di suspence
  • obráčati (-am) | obrníti (-em)

    A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
    obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
    obračati seno voltare il fieno
    obrniti suknjič rivoltare una giacca
    obračati zemljo rivoltare la terra
    obračati liste v knjigi voltare le pagine
    obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
    obračati besede travisare le parole
    obračati želodec stomacare
    znati obračati denar saperci fare coi soldi
    pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
    obračati oči girare gli occhi
    obračati pero scrivere
    obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
    obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
    obračati plašč po vetru voltare gabbana
    ekon. obračati denar far circolare il denaro
    dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
    kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
    vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
    kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
    pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
    obrniti orožje proti komu cambiar fronte
    obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
    svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
    obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
    PREGOVORI:
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

    B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. cambiare, mutare:
    vreme se obrača il tempo sta cambiando

    2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

    3. pren. muoversi:
    obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
    želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
    pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
    pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
    leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
    obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
    obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
    obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
    pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata
  • odprtína (-e) f apertura, fenditura, foro; cavità, orifizio; spiraglio; vano:
    anat. nosna, ustna votlina cavità nasale, orale
    zadnjična odprtina orifizio anale
    fot. odprtina zaslonke apertura del diaframma
    bot. prezračevalna odprtina feritoia di ventilazione
    grad. odprtina loka campata
    navt. odprtina na krovu boccaporto
    odprtina za mačko (na dnu vrat) gattaiola
    agr. odprtina za seno abbattifieno
    navt. odprtina za vrvje bocca di rancio
    odprtina za žetone gettoniera
  • plástičen (-čna -o) adj.

    1. plastico, di materia plastica, di plastica:
    plastična masa materia plastica

    2. (gnetljiv) plastico, malleabile

    3. pren. plastico:
    plastična podoba immagine plastica
    fiz. plastična deformacija deformazione plastica
    med. plastična kirurgija chirurgia plastica
    med. plastična operacija plastica, intervento di chirurgia plastica
    med. plastična operacija prsi plastica al seno, mastoplastica
    trg. plastična vrečka sacchetto di plastica
    um. plastični slog stile plastico
    voj. plastično razstrelivo plastico
  • pobirálnik (-a) m agr. raccoglitrice;
    pobiralnik za seno raccattafieno
  • počíti (počíjem) | počívati (-am) perf., imperf.

    1. riposare, riposarsi; (spati, ležati) dormire; evf. (biti pokopan) riposare, giacere, essere sepolto:
    evf. tukaj počiva ... qui giace...
    počivati v miru riposare in pace

    2. (biti v stanju neaktivnosti) riposare; essere fermo:
    počivati na lovorikah riposare sugli allori
    pustiti zemljo počivati lasciar riposare la terra
    stroji počivajo le macchine sono ferme

    3. (biti, ležati) riposare, posare:
    otrokova glava je počivala na materinih prsih la testa del bambino riposava sul seno della madre
    PREGOVORI:
    nesreča nikoli ne počiva i guai non occorre chiamarli
  • pospráviti (-im) | posprávljati (-am) perf., imperf.

    1. assettare, ravviare, sparecchiare, sistemare; rigovernare, ripulire; sgombrare:
    pospraviti sobo riordinare, mettere in ordine la stanza
    pospraviti mizo, krožnike sparecchiare la tavola, i piatti
    pospraviti odvečne stole sgombrare le sedie di troppo

    2. (spraviti, spravljati pridelke s polja) raccogliere:
    pospravljati krompir, seno raccogliere le patate, il fieno

    3. pren. (pojesti, jesti) mangiare; spolverare

    4. pren. pog. uccidere; liquidare, trucidare; far fuori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. žarg. pospraviti ves izkupiček vincere, stravincere
    pog. pospraviti na mesec lepe denarce spendere, scialacquare un bel po' di soldi al mese
    pren. pospraviti zlatnino rubare gli ori
    pren. pospraviti šila in kopita far fagotto
    pren. pospraviti svoje kovčke far le valigie, andarsene
  • potékati (-am) imperf.

    1. (približevati se koncu) passare; scadere, spirare, stare per finire:
    dopust že poteka le vacanze stanno per finire
    poteka rok za prijavo sta per scadere il termine per l'inoltro della domanda

    2. andare, passare, attraversare, estendersi, svilupparsi (lungo):
    državna meja poteka v bližini naselja il confine di stato passa in prossimità dell'abitato

    3. svolgersi, essere in corso, avere luogo; procedere, andare:
    v družbi potekajo velike spremembe in seno alla società sono in corso profondi mutamenti
    vse poteka po načrtu tutto va secondo i piani