Franja

Zadetki iskanja

  • nagájati (-am) imperf.

    1. molestare; stuzzicare; fare dispetti:
    nagajati z ropotanjem molestare facendo baccano

    2. intralciare, ostacolare, fapporre ostacoli:
    rad bi gradil, pa mu nagaja sosed vorrebbe farsi la casa ma il vicino gli frappone ostacoli

    3. ekst. non funzionare bene, essere difettoso:
    elektrika nagaja ci sono disturbi nella corrente
    zadnje čase mu zdravje nagaja negli ultimi tempi è malandato di salute
  • napénjati (-am) | napéti (-pnèm)

    A) imperf., perf.

    1. tendere, tirare:
    napeti vrv tendere la fune
    napeti strune tendere le corde

    2. gonfiare (vele) (tudi ekst.)
    napenjati želodec gonfiare lo stomaco

    3.
    napenjati mišice tendere i muscoli
    napenjati oči fissare gli occhi, lo sguardo
    napenjati spomin fare uno sforzo di memoria
    napenjati možgane pensare, meditare intensamente
    anat. napenjati glasilke forzare le corde vocali

    B) napénjati se (-am se) | napéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl.

    1. gonfiarsi, igrossare, crescere:
    reke se napenjajo i fiumi stano ingrossando
    les se je napel il legno si è gonfiato

    2. sforzarsi, faticare; impegnarsi:
    vse dneve se napenja z učenjem tutti i giorni fatica a studiare

    3. (bahati, pobahati se, postaviti, postavljati se) vantarsi, darsi arie:
    pred njo se rad napenja in sua presenza ama darsi delle arie
  • neràd (-ráda -o) adj. (v adv. rabi) malvolentieri, a malincuore, controstomaco; knjiž. obtorto collo:
    nerad hodi v šolo frequenta la scuola malvolentieri
    ta krompir se nerad kuha questa specie di patate si cuoce male
    rad ali nerad kaj napraviti fare qcs. di buona o di mala voglia, volente o nolente
    pren. denar mu gre nerad iz rok è un tirchio, un avaraccio
    pog. nerad dati (denar) sganciare
    nerad kaj storiti riluttare a
    nerad odpotovati riluttare a partire
  • oblásten1 (-tna -o) adj. presuntuoso, arrogante, dispotico, sopraffattore:
    nasproti podrejenih je rad oblasten nei confronti dei subalterni è arrogante, dispotico
    oblastna ženska generalessa, satrapessa
  • pománjšati (-am) | pomanjševáti (-újem) perf., imperf. impiccolire, rimpicciolire, ridurre, diminuire; minimizzare:
    rad pomanjšuje težave è portato a rimpicciolire, minimizzare le difficoltà
  • portretíranje (-a) n ritratti, ritrattistica:
    med portretiranjem se rad pogovarja mentre ritrae, ama conversare
  • pràv

    A) adv.

    1. bene, correttamente:
    tako bo vse prav così va bene
    meni je prav per me va bene

    2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
    kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
    prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
    prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

    3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

    4. (v medmetni rabi) bene, be':
    prav, pa pojdem be', andiamo
    prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
    si končal? Prav hai finito? Bene

    5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
    prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
    prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
    ne razumeti prav nič non capire un'acca

    6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
    prav nobeden nessunissimo
    prav počasi lemme lemme pog.
    prav rad volentieri
    prav tako altresì, idem lat.
    prav tam ibidem
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
    lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
    nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
    prav ti je! ti sta bene!
    ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
    ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
    pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
    če se prav spominjam ... se ben ricordo...
    prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
    pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
    vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

    B) pràv m inv. ragione:
    biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
    dati prav komu dare ragione a qcn.
    imeti prav aver ragione; essere nel giusto
    prav ima, da ha ragione di, fa bene a
    nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
    obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto
  • práviti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. dire, raccontare:
    kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
    praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
    kako že pravi pesnik come dice il poeta
    številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso

    2. dire, affermare:
    statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
    rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no

    3. dire, recitare:
    tretji člen pravi l'articolo tre recita
    pregovor pravi il proverbio dice

    4. dire, chiamare:
    ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
    saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
    pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
    meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
    ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
    nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
    večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
    PREGOVORI:
    sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'

    B) práviti se (-i se) perf. impers.

    1. vuol dire, significa:
    jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
    kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo

    2. si dice; si chiama:
    dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
    vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad

    3. cioè, vale a dire:
    Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni
  • rájši | ráje

    A) adv. komp. od rad più volentieri, piuttosto:
    (z glagolom) rajši imeti preferire, preporre, prescegliere
    rajši pospravlja, kot kuha preferisce sparecchiare piuttosto che cucinare
    kaj bi rajši: kavo ali čaj? che cosa preferisci: caffè o tè?
    rajši imeti voler più bene
    otroci imajo rajši deda kot očeta i bamini vogliono più bene al nonno che al padre
    ne govori toliko, rajši poslušaj e non star sempre a parlare: piuttosto ascolta!

    B) konj. rajši kot anziché, piuttosto che:
    rajši je umrl, kot da bi izdal preferì morire anziché tradire
  • ród (-ú) m

    1. stirpe, ceppo; lignaggio, famiglia, discendenza, origine:
    rod po materini strani discendenza in linea materna
    biti plemiškega, meščanskega, kmečkega rodu essere di nobile lignaggio, di estrazione borghese, di origine contadina
    biti po rodu Slovenec essere sloveno di origine, oriundo sloveno

    2. generazione:
    otroci so četrti rod izseljencev i figli appartengono alla quarta generazione di emigrati
    trije rodovi zdravnikov v rodbini tre generazioni di medici in famiglia

    3. popolo, nazione

    4. gente, stirpe, razza:
    mlajši rod ima rad rockovsko glasbo i giovani amano il rock
    človeški rod la razza umana, gli uomini

    5. voj. arma

    6. biol. (sistemska kategorija rastlinstva ali živalstva) genere

    7. hist. gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ljudske pesmi so se širile iz roda v rod i canti popolari si diffusero di generazione in generazione
    ta bolezen je pri njih v rodu questa è una malattia ereditaria della loro famiglia
    biol. spolni, nespolni rod riproduzione sessuata, asessuata
    meteor. rod oblakov nubi di forma simile
    bibl. otroci Abrahamovega rodu i figli, la discendenza di Abramo, gli ebrei
  • sónce (-a) n

    1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
    Sonce in Luna il Sole e la Luna
    Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
    sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
    lepa kot sonce bella come il sole
    jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
    sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
    vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
    pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
    kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
    biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
    majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

    2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
    to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

    3. pren.
    sonce svobode il sole della libertà
    sonce sreče il sole della felicità
    sonce upanja il sole della speranza

    4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
    ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

    5. pog.
    višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
    ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
    v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
    pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
    zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
    končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
    ne bo več gledal sonca morrà
    tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
    rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
    pojdi mi s sonca togliti dal sole
    sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
    pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
    nič lažjega pod soncem niente di più facile
    nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
    astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
    geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
  • srébati (-am) | srébniti (-em) imperf., perf. sorbire, sorseggiare, bere; centellinare; succhiare:
    srebati juho bere il brodo
    srebati školjke succhiare le conchiglie
    srebati kavo centellinare il caffè
    pog. rad ga sreba è un ubriacone, una spugna
  • sŕkati (-am) | sŕkniti (-em) imperf., perf.

    1. sorseggiare, bere; succhiare:
    čebele srkajo med iz cvetov le api succhiano il miele dai fiori
    pren. rad ga srkati essere un ubriacone

    2. centellinare

    3. ekst. assorbire, imbeversi; aspirare:
    pren. srkati besede nekoga pendere dalle labbra di qcn.
  • stekleníca (-e) f bottiglia; (s širokim vratom) caraffa; (pletenka) fiasco;
    litrska steklenica bottiglia da un litro
    termos steklenica bottiglia termica, termos
    grlo, vrat steklenice collo della bottiglia
    dno steklenice fondo della bottiglia
    steklenica olja, piva, vina bottiglia di olio, di birra, di vino
    pren. rad segati po steklenici essere un beone, sbevazzare, cioncare
    bordoška, renska, šampanjska steklenica bottiglia bordolese, renana, sciampagnotta
    fiz. leydenska steklenica bottiglia di Leyda
    kem. reagenčna steklenica bottiglia per reagenti
  • svét (-á) m

    1. mondo, universo; terra:
    star kot svet vecchio come Matusalemme
    stvarjenje sveta la creazione del mondo
    spoznavati svet conoscere il mondo
    lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

    2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
    duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
    naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

    3. (del zemeljske površine) area, zona:
    gorat, hribovit svet zona montuosa
    raven svet zona pianeggiante

    4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
    organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
    rastlinski svet le piante, la flora
    ribji svet i pesci
    živalski svet gli animali, la fauna

    5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
    čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
    podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

    6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
    antični svet il mondo antico
    moderni, sodobni svet il mondo moderno

    7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
    svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
    svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

    8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
    moški, ženski svet gli uomini, le donne
    mladi svet i giovani
    strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
    slovanski svet gli slavi

    9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
    odpovedati se svetu rinunciare al mondo

    10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
    svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
    star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
    pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
    pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
    pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
    pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
    spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
    pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
    živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
    ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
    spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
    rel. oni svet l'aldilà
    politika mu je tuj svet di politica non s'intende
    raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
    pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
    filoz. čutni svet il mondo sensibile
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo
  • tóda konj. ma, però, invece:
    šel bi rad, toda ... vorrebbe andare, ma...
  • ukvárjati se (-am se) imperf. attendere, occuparsi, praticare, coltivare:
    ukvarjati se z bolniki attendere ai malati, assistere i malati
    ukvarjati se s filatelijo occuparsi di filatelia
    ob vikendih se rad ukvarjam s kuho il fine settimana mi piace sfornellare
    ukvarjati se z nepoštenimi posli intrallazzare
    ukvarjati se z odvetništvom esercitare l'avvocatura
    ukvarjati se z zvodništvom ruffianeggiare
  • vàš (váša -e)

    A) adj.

    1. vostro; suo:
    vaši športniki i vostri sportivi
    vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire

    2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
    Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
    Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
    Vaša gnada Vostra Grazia
    Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je vaših let ha la vostra età
    pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
    v vašem primeru nel suo caso
    dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
    to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
    to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei

    B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
    vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
    v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
    naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
    tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo
  • vesél (-a -o) adj.

    1. allegro, esultante, festoso, lieto:
    skupina veselih otrok un gruppo di bambini allegri
    veselo petje, ukanje canto, grida esultanti, festose

    2. contento, soddisfatto, felice:
    biti vesel daril, pozdravov esser contento dei doni, dei saluti

    3. bello, buono:
    vesela novica bella notizia
    Vesele praznike! buone feste!

    4. pren. vivace, gaio, garrulo:
    stopati z veselim korakom avere un'andatura vivace
    veseli ptiči uccelli garruli

    5. pren. (živo pisan) chiaro, vivace; splendido:
    vesele barve colori vivaci
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pripravljati se na veseli dan prepararsi al fausto giorno
    čestitati za veseli dogodek felicitarsi per il fausto evento
    knjiž. veselo oznanilo la buona novella, il vangelo
    PREGOVORI:
    veselega človeka ima še bog rad cuor contento il ciel l'aiuta
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista