Franja

Zadetki iskanja

  • mednároden (-dna -o) adj. internazionale:
    mednarodni odnosi relazioni, rapporti internazionali
    mednarodna trgovina commercio internazionale
    mednarodni kongres congresso internazionale
    mednarodni turnir torneo internazionale
    mednarodni jezik lingua internazionale
    mednarodni vlaki treni internazionali
    ekon. Mednarodna banka za obnovo in razvoj Banca Internazionale per la Ricostruzione e lo Sviluppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. mednarodna delitev dela divisione internazionale del lavoro
    Mednarodni denarni sklad Fondo Monetario Internazionale
    lingv. mednarodni izraz termine internazionale
    šah. mednarodni mojster maestro internazionale
    Mednarodni rdeči križ Croce Rossa Internazionale
    navt. mednarodni signalni kodeks codice internazionale dei segnali
    fiz. mednarodni sistem enot sistema internazionale di unità di misura
    ekon. mednarodno posojilo prestito internazionale
    jur. mednarodno pravo diritto internazionale
    avt. mednarodno vozniško dovoljenje patente di guida internazionale
  • meníčen (-čna -o) adj. ekon. di, della cambiale; cambiario:
    menični dolžnik trattario, trassato
    menični upnik beneficiario, prenditore di cambiale
    menični protest protesto cambiario
    menično poroštvo avallo cambiario
    jur. menično pravo diritto cambiario
    menični porok avallante
    menični upravičenec ordinatario
  • méra (-e) f

    1. misura:
    časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso

    2. (priprava za merjenje) misura:
    kontrolirati mere controllare, verificare le misure
    Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure

    3. (razsežnost) misura; taglia:
    vzeti mero prendere le misure
    po meri su misura

    4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità

    5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
    (ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
    čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
    delovati s pravo mero agire con misura, moderazione

    6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
    v koliki meri in quale misura
    v polni meri completamente, del tutto
    v veliki meri prevalentemete, perlopiù
    do neke, do določene mere fino a un certo punto
    zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo

    7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
    varnostne mere misure di sicurezza

    8. lit. metro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
    krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
    mera je polna la misura è colma
    imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
    imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
    ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
    ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
    mat. kotna mera unità di misura degli angoli
    največja skupna mera massimo comun divisore
    notranja mera misura interna
    ekon. obrestna mera tasso d'interesse
    profitna mera saggio dei profitti
  • mésto (-a) n

    1. città; località, centro:
    mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
    stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
    industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
    mesto Trst la città di Trieste
    glavno mesto države la capitale del Paese
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

    2. luogo, posto; punto:
    na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
    mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
    parkirno mesto parcheggio, posteggio
    šport. startno mesto blocco di partenza
    voj. stražarsko mesto posto di guardia
    zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

    3. punto; brano, passo:
    varilno mesto punto di saldatura
    razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

    4. (prostor) posto:
    rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
    posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
    v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
    sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

    5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
    v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
    mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
    odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
    mesto tajnika un posto di segretario

    6. (s števnikom) posto:
    doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
    zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

    7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

    8. mat. posizione;
    decimalno mesto decimale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
    zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
    vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
    imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
    priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
    pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
    pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
    pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
    biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
    fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
    če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
    zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
    stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
    film. filmsko mesto cinecittà
    lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
    urb. jedro mesta centro storico
    odprto mesto città aperta
    šport. skok z mesta salto da fermo
    polit. volilno mesto sede elettorale
  • mléti (méljem) imperf. ➞ zmleti

    1. macinare:
    mleti ječmen, koruzo, pšenico macinare l'orzo, il granturco, il grano
    mleti na kamen, na žrmlje macinare con la macina, col mulino a mano
    mleti kavo, meso macinare il caffè, tritare la carne

    2. ekst. tritare

    3. pren. demolire, distruggere

    4. pren. (jesti) macinare:
    mleti s pravo slastjo macinare a due palmenti

    5. muoversi (qua e là)

    6. sbattere (le ali); scalciare

    7. pejor. raccontare; blaterare; suonare, recitare meccanicamente:
    mleti neumnosti raccontare stupidaggini

    8. pren. (premišljevati) rimuginare; arzigogolare, scervellarsi
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina
    božji mlini meljejo počasi pa gotovo il mulino di Dio macina piano ma sottile
  • naráven (-vna -o) adj.

    1. di natura, conforme alla natura, naturale; genuino:
    naravni zakoni leggi della natura
    naravne lepote bellezze naturali
    naravna bogastva ricchezze, risorse naturali
    naravno vino vino genuino
    porušiti naravno ravnovesje distruggere l'equilibrio naturale
    naravni potek, razvoj decorso, sviluppo naturale

    2. (preprost, neprisiljen) naturale, semplice:
    naravno vedenje un comportamento naturale
    (prirojen) naturale, innato:
    naravni dar za glasbo talento naturale per la musica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kem. naravne barve colori naturali
    jur. naravna domneva supposizione naturale
    med. naravna imunost immunità naturale
    biol. naravna selekcija selezione naturale
    naravni gozd bosco naturale
    lingv. naravni jezik lingua naturale
    kem. naravni katran catrame
    mat. naravni logaritem logaritmo naturale
    geogr. naravni most ponte naturale
    naravni nagon istinto naturale
    publ. naravni prirastek movimento naturale della popolazione
    lingv. naravni spol genere naturale
    gastr. naravni zrezek filetto (non panato)
    jur. naravno pravo diritto naturale
    mat. naravno število numero naturale
    naravna katastrofa cataclisma
    naravna nadarjenost predisposizione
  • nasprótje (-a) n contrasto; antagonismo; opposto; dissidio; collisione; pendant:
    nacionalna, politična, socialna nasprotja i contrasti nazionali, politici, sociali
    Indija, dežela nasprotij India, paese dei contrasti
    filoz. enotnost nasprotij unità degli opposti
    sin je pravo nasprotje očeta il figlio è l'opposto del padre
    pren. priti si v nasprotje venire a contrasto, a conflitto
    tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem la tua tesi è in diretto contrasto con l'opinione generale
    v nasprotju s prvo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila contrariamente al primo, la nostra nazionale ha perso il secondo incontro
    nasprotja se privlačijo gli opposti si attirano
    nespravljivo nasprotje un dissidio insanabile
    jur. nasprotje z obličnostjo irritualità
  • óbči (-a -e)

    A) adj.

    1. (splošen) comune, corrente:
    obče ime nome comune
    skrbeti za občo korist curare l'interesse comune

    2. generale, comune:
    obča geografija geografia generale
    obča psihologija psicologia generale
    obče pravo diritto comune

    B) óbče (-ega) n il generale:
    razlikovati obče od posebnega distinguere il generale dal particolare
  • običájen (-jna -o) adj. usuale, consueto, consuetudinario, usato; adusato, abituale, tradizionale:
    jur. običajno pravo diritto consuetudinario
  • odvétnik (-a) | -ica (-e) m, f jur. avvocato (essa), legale; procuratore (-trice):
    odvetnik obrambe avvocato difensore, difensore
    odvetnik za ločitev divorzista
    odvetnik strokovnjak za trgovinsko pravo commercialista
    posvetovati se z odvetnikom consultare un avvocato
    pren. govoriti kot odvetnik parlare come un avvocato
  • osében (-bna -o) adj.

    1. personale, individuale:
    osebni podatki dati personali, generalità
    osebni opis connotati
    osebni dohodek reddito individuale
    osebna izkaznica carta d'identità
    osebna korist tornaconto
    jur. osebni stan stato civile

    2. (usmerjen k posamezniku) personale; soggettivo:
    osebna žalitev offesa personale, individuale
    osebni motivi motivi personali
    osebne pravice diritti dell'individuo
    podrejati osebne koristi javnim subordinare il bene personale a quello generale
    osebna pozornost interessamento

    3. (namenjen uporabi za posameznike) personale, per persona:
    osebna prtljaga bagagli, effetti personali
    osebna higiena igiene personale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    osebni avtomobil berlina, limousine
    osebno dvigalo ascensore
    lingv. osebna glagolska oblika forma finita
    jur. osebna lastnina proprietà personale
    šport. osebna napaka fallo personale
    osebna odgovornost responsabilità individuale
    osebna pokojnina pensione individuale
    osebna svoboda libertà individuale
    osebni dohodek reddito individuale
    šport. osebni rekord record personale
    lingv. osebni zaimek pronome personale
    osebno delo lavoro indipendente
    osebno jamstvo garanzia personale
    osebno perilo biancheria personale
    jur. osebno pravo diritto personale
    inform. osebni računalnik personal computer
    osebno pojmovanje soggettività
    osebno vodilo massima
  • podóba (-e) f

    1. immagine, effigie; raffigurazione, figura, ritratto; quadro:
    zaobljubljena podoba immagine votiva
    nabožne podobe immagini sacre
    oljnata podoba quadro a olio
    lastna podoba autoritratto
    podoba v romanih personaggio del romanzo

    2. pren. immagine, sembianza, fisionomia, aspetto, faccia:
    zunanja podoba predmetov immagine esteriore, fisionomia degli oggetti

    3. pren. (predstava) immagine, simulacro, specie, idea, fantasma:
    pesniška podoba fantasma poetico
    domišljijska podoba immagine fantastica
    ustvariti si podobo o čem farsi, crearsi un'immagine, un'idea di qcs.
    nadel si je podobo mirne neprizadetosti assunse un'aria di calma indifferenza
    pokazati svojo pravo podobo mostrarsi quali realmente si è
    dobivati otipljivo podobo realizzarsi, (cominciare a) prendere corpo, prendere consistenza, concretarsi
    biti živa podoba koga, česa essere qcn. sputato, essere il ritratto di qcn.; essere l'immagine vivente, un'immagine (vivente) di qcs.
    hudič v človeški podobi diavolo in sembianza umana; il diavolo in persona
    rel. človek je ustvarjen po božji podobi l'uomo fu creato a immagine di Dio
    rel. obhajati pod obema podobama comunicare sotto le due specie
  • podróčje (-a) n

    1. zona, regione, territorio, area; bacino; comprensorio:
    kmetijsko področje zona agraria
    hribovito, ravninsko področje territorio montano, pianeggiante, regione montana, pianeggiante
    potresno področje zona sismica
    dvojezično področje area bilingue
    arktično področje terre artiche
    nerazvito, pasivno področje zona depressa
    meteor. področje nizkega, visokega zračnega pritiska depressione atmosferica; zona, area d'alta pressione

    2. ramo, settore, campo; sfera, ekon. comparto:
    gospodarsko, politično, znanstveno področje settore economico, politico, scientifico
    človekova dejavnost na materialnem, duhovnem področju l'attività umana nella sfera materiale, spirituale
    področje znanstvenega raziskovanja il settore della ricerca scientifica
    vplivno področje sfera d'influenza
    področje industrijskega vohunstva il giro dello spionaggio industriale
    področje dejavnosti raggio d'azione
    pravo je področje, kjer je posebej doma il diritto è il campo di sua specifica compentenza

    3. anat. regione:
    hrbtno, ledveno področje regione dorsale, lombare
  • pomôrski (-a -o) adj. marittimo; marinaro; nautico, navale; navigatore:
    pomorska bitka battaglia navale
    hist. pomorske republike repubbliche marinare
    pomorska ljudstva popoli navigatori
    pomorska akademija accademia navale
    navt. pomorska karta portolano
    navt. pomorska knjižica matricola; libretto di navigazione
    voj. pomorska eskadra squadra navale
    navt. pomorski strojnik ufficiale di macchine; macchinista
    jur. pomorsko pravo diritto marittimo
  • postáviti (-im) | postávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
    postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
    postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

    2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
    postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
    postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
    postaviti v kot mandare in un angolo

    3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
    postaviti ladjo na navoz impostare una nave
    postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
    pren. postaviti teorijo costruire una teoria
    pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
    postaviti šotore piantare, innalzare le tende

    4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
    postaviti koga za kralja creare qcn. re
    postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

    5.
    postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
    postaviti trditev affermare
    postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
    postaviti diagnozo diagnosticare

    6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

    7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
    postaviti termin fissare una scadenza

    8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

    9. supporre:
    postavimo, da supponiamo che

    10. pren.
    postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
    lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
    pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
    pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
    pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
    pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
    pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
    postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
    pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
    pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
    pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
    postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
    pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
    postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
    pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
    pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
    pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
    pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
    pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
    pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
    jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
    šport. postaviti rekord stabilire un record

    B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

    1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
    postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
    postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
    s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

    2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
    postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
    ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
    postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
    postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.
  • pót (-í) f

    1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
    blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
    gozdna pot strada forestale
    javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
    kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
    peš pot strada pedonale, sentiero
    sprehajalna pot passeggiata, passeggio
    pot pelje v, vodi v la strada porta a
    pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
    krčiti si pot farsi strada

    2. cammino, via, viaggio; giro:
    neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
    izhojena pot cammino battuto
    pren. pot slave il cammino della gloria
    pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
    kokainska pot la strada della coca
    hist. jantarna pot la via dell'ambra
    hist. svil(e)na pot la via della seta
    pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
    plovna pot via navigabile
    zračna pot via aerea
    oskrbovalna pot via di rifornimento
    tihotapska pot canale di contrabbando
    trgovske poti vie commerciali
    pren. srednja pot via di mezzo
    iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
    iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
    iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
    pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
    (tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
    ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
    ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
    biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
    vprašati za pot chiedere la strada
    pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
    utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
    med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

    3. pren. (način) via; adm. iter;
    ni druge poti non c'è altra via
    ubrati sodno pot adire le vie legali
    delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

    4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
    ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
    srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

    5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
    pot izstrelka traiettoria

    6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
    umetniška pot carriera di artista
    poštena, prava pot retta via
    pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

    7. anat. via:
    dihalne poti vie respiratorie
    limfna pot via linfatica
    živčne poti fibre nervose

    8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
    to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
    pridem drugo pot vengo un'altra volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
    pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
    pren. biti na dobri poti essere a buon punto
    pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
    iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
    pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
    evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
    evf. dokončati življenjsko pot morire
    pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
    prepovedana pot divieto di transito
    srečno pot! buon viaggio!
    PREGOVORI:
    srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
    trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
    vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
    pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni
  • potípati (-am) perf. ➞ tipati

    1. toccare, palpare, palpeggiare, tastare; sentire:
    potipaj, kako mehka je ta volna senti com'è morbida questa lana
    zdravnik je potipal žilo il medico tastò il polso
    pren. kmalu ga je potipala smrt a momenti moriva
    pren. potipati koga za pravo žilico, potipati koga tam, kjer je najbolj občutjiv toccare uno sul vivo

    2. pren. tastare:
    potipaj ga, če namerava prodati tasta un po' se è disposto a vendere

    3. pren. (pretepsti) bastonare, picchiare; castigare:
    potipati koga s krepelcem rompere il groppone a uno a suon di randellate
  • právi (-a -o)

    A) adj.

    1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
    izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
    razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
    povleči pravo potezo fare la mossa buona
    zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

    2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
    on je pravi Tržačan un triestino patocco

    3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
    življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
    njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

    4. pog. (izraža omalovaževanje)
    prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
    prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
    prava, narobe stran il diritto e il rovescio
    bot. prava glavica capsula
    bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
    zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
    anat. prava rebra coste vere
    prava vrednost valore intrinseco
    zool. pravi maki maki (Lemur)
    med. pravi sklep diartrosi
    zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
    zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
    zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
    mat. prava premica retta
    tekst. prava svila seta pura
    zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    mat. pravi kot angolo retto
    mat. pravi ulomek frazione propria
    imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
    lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
    obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
    ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
    biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
    imeti pravo mero usare moderazione
    spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
    ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
    iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
    znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

    B) právi (-a -o) m, f, n
    srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
    če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
    pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
    ravnati po pravi operare secondo giustizia
  • prekúriti (-im) perf. bruciare; pog. scaldare, scaldare troppo, surriscaldare:
    prekuriti procesor računalnika, prekuriti varovalke bruciare il processore, bruciare i fusibili
    pren. najti pravo mero treningov in počitka, da fantov ne bomo prekurili commisurare allenamenti e riposo in modo da non bruciare i ragazzi
  • premožênjski (-a -o) adj. patrimoniale, del patrimonio; di, della proprietà:
    premoženjski delikt reato patrimoniale
    premoženjska varnost tutela della proprietà
    premoženjsko pravo diritto patrimoniale