Franja

Zadetki iskanja

  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • prehóden1 (-dna -o) adj.

    1. di passaggio; di disimpegno; valicabile:
    prehodni prostor stanza, locale di disimpegno

    2. (ki je med koncem česa in začetkom česa drugega) di transizione, transitorio; polit. ponte, parcheggio:
    prehodno obdobje periodo di transizione
    min. prehodne kamenine rocce di transizione
    geol. prehodna cona zona di transizione
    jur. prehodne določbe norme transitorie
    polit. prehodna vlada governo di parcheggio, governo ponte

    3. (ki ne ostaja kje dalj časa) di passaggio:
    prehodni gost cliente di passaggio

    4. (ki traja malo časa) passeggero; effimero, precario, temporaneo:
    prehodna ohladitev raffreddamento passeggero
    dobiti prehodno zaposlitev trovare un lavoro temporaneo, precario
    lov. prehodna divjad selvaggina di passo
    žel. prehodna postaja stazione passante
    lingv. prehodni glagol verbo transitivo
    teh. prehodni meh soffietto
    šport. prehodni pokal coppa challenge
    jur. prehodni predpis norma provvisoria, norma ponte
    elektr. prehodni preklop collegamento in serie
  • prodájen (-jna -o) adj. di vendita; vendite:
    prodajna cena prezzo di vendita
    prodajni oddelek reparto vendite
    prodajni agent salesman
    prodajna razstava mostra-mercato
    prodajni prostor (na tržnici) posteggio
    prodajni salon showroom
  • prostórček (-čka) m dem. od prostor piccolo spazio; posticino
  • rábiti (-im)

    A) imperf.

    1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
    zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
    pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
    lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
    vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
    posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
    rabiti silo impiegare la forza
    rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
    spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
    pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi

    2. ekst. servire; giovare; esser utile:
    noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più

    3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
    kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma

    4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
    da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
    otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica

    B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
    tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti
  • razstáven (-vna -o) adj. di, della mostra, espositivo, d'esposizione, fieristico:
    razstavni paviljon padiglione della mostra
    razstavni prostor spazio espositivo
    razstavni katalog catalogo della mostra
    razstavna galerija galleria per le mostre
    razstavni eksponat oggetto, pezzo d'esposizione
  • razstavíščen (-čna -o) adj. dell'esposizione, della fiera, fieristico:
    razstaviščni prostor superficie dell'esposizione, superficie espositiva
  • razteleševálen (-lna -o) adj. di dissezione, di autopsia:
    razteleševalni prostor sala anatomica, sala di dissezione
  • režíjski (-a -o) adj.

    1. di, della regia:
    režijska knjiga libro di regia
    režijska miza console di comando e controllo
    režijski prostor cabina di regia

    2. di esercizio, amministrativo:
    režijski stroški spese di esercizio; spese amministrative
    žel. režijska vozovnica biglietto agevolato
  • skladíščen (-čna -o) adj. di, del magazzino; di, del deposito:
    skladiščna roba magazzino, merce immagazzinata
    skladiščni delavec magazziniere
    skladiščni list certificato di deposito
    skladiščni prostor (v trgovini) retrobottega
    teh. skladiščni transporter traslatore
  • skrájnost (-i) f eccesso, estremo; polit. oltranzismo:
    iti v skrajnost andare negli estremi
    gnati stvar do skrajnosti portare la cosa, la faccenda alle estreme conseguenze
    padati iz skrajnosti v skrajnost andare da un estremo all'altro
    do skrajnosti izrabiti prostor sfruttare lo spazio all'estremo
  • slúžiti (-im) imperf.

    1. lavorare:
    služiti pri železnici lavorare presso le ferrovie
    služiti vojsko v mornarici servire in marina
    služiti vojaški rok fare il servizio militare, fare il servizio di leva
    služiti na kmetiji lavorare in un podere
    služiti za hlapca lavorare come garzone

    2. servire:
    služiti domovini servire la patria

    3. guadagnare:
    dobro služiti guadagnare bene
    služiti kruh guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere

    4. servire, essere utile:
    noge mu ne služijo več le gambe non gli servono più

    5. servire, fare da; servire a:
    prostor je služil za skladišče il locale serviva da magazzino
    čipke služijo za okras i merletti servono da ornamento
    slovnica bo služila za dvojezični pouk la grammatica servirà all'insegnamento bilingue
    služiti dvema gospodarjema servire due padroni
    pren. služiti mamona essere schiavo di mammona, del denaro
  • sónce (-a) n

    1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
    Sonce in Luna il Sole e la Luna
    Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
    sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
    lepa kot sonce bella come il sole
    jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
    sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
    vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
    pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
    kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
    biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
    majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

    2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
    to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

    3. pren.
    sonce svobode il sole della libertà
    sonce sreče il sole della felicità
    sonce upanja il sole della speranza

    4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
    ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

    5. pog.
    višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
    ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
    v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
    pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
    zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
    končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
    ne bo več gledal sonca morrà
    tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
    rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
    pojdi mi s sonca togliti dal sole
    sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
    pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
    nič lažjega pod soncem niente di più facile
    nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
    astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
    geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
  • soséden (-dna -o) adj.

    1. vicino, circonvicino, adiacente; adm. viciniore; dirimpetto:
    stopiti v sosedni prostor entrare nel locale adiacente

    2. confinante, confinario, contiguo, contermine:
    sosedna država stato contermine
    biti soseden confinare (con)
  • stôžčast (-a -o) adj. conico, a cono:
    teh. stožčasta odprtina svasatura, apertura conica
    teh. stožčasti ležaj cuscinetto a rulli conici
    arhit. stožčasti prostor svaso
    mat. stožčasto telo conoide
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • šestnajstmétrski (-a -o) adj. di 16 metri:
    šestnajstmetrski prostor area di rigore
  • temáčen (-čna -o) adj.

    1. buio, scuro:
    temačen prostor un locale buio

    2. pren. scuro:
    temačen obraz scuro in volto

    3. pren. (neprijeten) tetro, fosco:
    temačne misli, slutnje pensieri, presentimenti tetri
  • tesníti (-ím)

    A) imperf.

    1. chiudere a tenuta, rendere stagno:
    tesniti okna chiudere a tenuta le finestre
    tesniti z azbestom, z gumo chiudere a tenuta con l'amianto, con la gomma
    intr. chiudere:
    vrata slabo tesnijo la porta non chiude bene

    2. stringere, restringere, rendere stretto:
    preveliko pohištvo je tesnilo prostor i mobili troppo grandi rendevano (più) stretto l'ambiente

    3. (tiščati, stiskati) stringere, essere stretto:
    čevlji me tesnijo le scarpe mi sono strette
    pren. ob tej misli ga je tesnilo pri srcu al pensiero sentiva una stretta al cuore

    4. knjiž. (utesnjevati) opprimere; soffocare:
    tako življenje je začelo umetnika tesniti una vita che per l'artista era sempre più soffocante

    B) tesníti se (-ím se) imperf. refl. knjiž. (stiskati se, gnesti se) accalcarsi, stiparsi
  • vesóljski (-a -o) adj. spaziale, dello spazio; cosmico; interplanetario, interstellare:
    vesoljski prostor spazio cosmico
    vesoljski poleti navigazione spaziale, voli interstellari
    vesoljska ladja nave spaziale, cosmonave, spazionave, space-shuttle
    vesoljska postaja stazione spaziale
    vesoljska raketa vettore spaziale
    vesoljski pionirji i pionieri dello spazio
    vesoljsko plovilo navetta spaziale