Franja

Zadetki iskanja

  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • odgovárjati (-am) | odgovoríti (-ím) imperf., perf.

    1. rispondere; replicare:
    pritrdilno odgovoriti rispondere di sì
    odgovoriti primerno rispondere a tono
    odgovoriti s kimanjem rispondere annuendo
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
    odgovoriti na pozdrave rispondere ai saluti, restituire il saluto
    adm. odgovoriti na pismo dare esito a una lettera, evadere una lettera

    2. (reagirati, odzvati, odzivati se) rispondere, reagire

    3. replicare, ribattere, controbattere

    4. (biti odgovoren, pristojen za) rispondere di, essere responsabile di qcs.:
    odgovarjati za nesrečo essere responsabile dell'incidente
    odgovarjati za finance essere responsabile delle finanze

    5. (zagovarjati se) rispondere:
    za to početje boste odgovarjali pred sodiščem del suo comportamento dovrà rispondere in tribunale
    obtoženi je že odgovarjal pred sodiščem l'accusato ha già avuto precedenti penali

    6. (jamčiti) rispondere di, garantire:
    do določene višine zavarovalnica odgovarja za škodo l'assicurazione risponde dei danni fino a una certa somma

    7. pog. (ustrezati) essere conveniente, essere conforme a, (cor)rispondere:
    to ne odgovarja zgodovinski resnici ciò non corrisponde alla verità storica
    blago mi ne odgovarja la stoffa non mi piace, non fa per me
    PREGOVORI:
    kdor molči, desetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • odgóvor (-a) m risposta, replica; trg. riscontro; adm. esito, evasione:
    izmikati se, izogibati se odgovoru eludere la risposta
    dati odgovor dare una risposta, rispondere
    jasen, kratek odgovor risposta chiara, breve
    odklonilen odgovor risposta negativa, rifiuto
    evf. dajati odgovor pred Bogom rispondere a Dio, morire
    imeti odgovor na jeziku ob vsaki priložnosti, nikoli ne ostati dolžen odgovora avere sempre la risposta pronta
    v odgovor na Vaše pismo in risposta alla Vostra lettera
    odrezav odgovor botta e risposta, risposta per le rime
    jur. odgovor na repliko duplica
  • odpoklícen (-cna -o) adj.
    odpoklicno pismo lettera di richiamo, di ammonizione
  • odposláti (-póšljem) | odpošíljati (-am) perf., imperf. spedire, mandare, inviare (tudi ekst.):
    odposlati pismo, paket mandare, spedire, inviare una lettera, un pacco
    odposlati nazaj rispedire
  • opravičeválen (-lna -o) adj. di scusa, di scuse, scusante, attenuante:
    opravičevalno pismo lettera di scuse
    opravičevalna okoliščina circostanza attenuante
  • opravičílen (-lna -o) adj. di scusa, di scuse; scusante; giustificativo:
    opravičilno pismo lettera di scusa
    opravičilne okoliščine circostanze attenuanti
  • pastírski (-a -o) adj.

    1. di, da pastore, dei pastori, pastorale; lit. boschereccio, bucolico:
    pastirska koča baita
    pastirski kožuh mastruca
    pastirska palica bastone da pastore
    pastirski pes cane pastore
    pastirska piščal flauto da pastore, fistola
    pastirska poezija poesia boschereccia, bucolica

    2. rel. sacerdotale, pastorale, vescovile:
    pastirsko pismo lettera pastorale
  • písemce (-a) n dem. od pismo letterina
  • poklonítven (-a -o) adj. di donazione; di omaggio:
    poklonitveno pismo lettera di donazione
    poklonitvena ceremonija cerimonia di omaggio
  • posláti (póšljem) | pošíljati (-am) perf., imperf.

    1. mandare, inviare, spedire:
    poslati brzojavko, pismo spedire un telegramma, una lettera
    poslati pomoč ponesrečencem inviare soccorsi ai sinistrati

    2. mandare:
    poslati ven mandare, cacciare fuori
    poslati otroke v šolo mandare i figli a scuola
    poslati po koga mandare a chiamare qcn.
    poslati po zdravnika mandare per il medico, far venire il medico, chiamare il medico
    šport. pren. poslati silovito bombo v gol tirare, sparare a rete
    poslati komu kroglo v glavo sparare a uno, ucciderlo
    pren. poslati koga k hudiču mandare qcn. al diavolo
    poslati na trg nov izdelek lanciare sul mercato un nuovo prodotto
    pren. njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
    evf. poslati, pošiljati pred puške condannare alla fucilazione; pren. condannare a morte, mandare incontro a una morte sicura
    poslati sporočilo v eter mandare un radiomessaggio
    žarg. pren. poslati učenca v klop dare un insufficiente
    pren. poslati v zrak (razstreliti) minare, far esplodere
    industrija pošilja v zrak velike količine strupenih plinov gli impianti industriali inquinano l'aria con grandi quantitativi di gas tossici
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non può entrare, manda una vecchia
  • poslovílen (-lna -o) adj. d'addio, di commiato; di congedo:
    poslovilna večerja serata d'addio, banchetto di congedo
    poslovilni govor discorso di commiato
    poslovilno pismo lettera d'addio
  • póšta (-e) f

    1. posta, ufficio postale:
    oddati pismo na pošto consegnare la lettera alla posta, imbucare (nella cassetta della lettera), portare la lettera alla posta

    2. pošta (kar se prejme, pošlje po pošti) posta, corrispondenza:
    odposlati, prejeti pošto spedire, ricevere posta
    letalska pošta posta aerea
    cevna pošta posta pneumatica
    diplomatska pošta posta diplomatica
    vojaška pošta posta militare
    odgovoriti z obratno pošto rispondere a stretto giro di posta
  • prék

    A) adv.

    1. oltre:
    priti prek andare, passare oltre

    2. di là

    B) prék prep.

    1. (čez) oltre, dall'altra parte di:
    skočiti prek ograje saltare oltre la siepe

    2. di traverso, trasversalmente:
    obesiti puško prek rame mettere il fucile ad armacollo

    3. per:
    reka se je razlila prek ravnine il fiume dilagò per la valle

    4. (skozi kaj) attraverso, per, via:
    iti v Zagreb prek Zidanega mosta andare a Zagabria via Zidani most

    5. (za izražanje časa, v katerem se kaj godi) ○, durante:
    kavarna je prek nedelje zaprta il caffè è chiuso la domenica

    6. (za izražanje presežne mere) sopra, più di:
    voda sega prek glave l'acqua arriva sopra la testa
    pot je dolga prek deset kilometrov il percorso è lungo più di dieci chilometri

    7. (za izražanj vmesnega člena) a:
    raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov studiare la storia dall'età della pietra all'evo antico e quindi fino ai tempi moderni

    8. (za izražanje sredstva, posrednika) per, tramite:
    poslati pismo prek kurirja inviare una lettera per corriere
  • premágati (-am) | premagováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. sconfiggere; battere, debellare; sbaragliare, sgominare; trionfare:
    šport. Slovenija je premagala Litvo z 1:0 (ena proti nič) Slovenia batte Lituania 1:0 (uno a zero)
    premagati sovražnika debellare, sbaragliare, sgominare il nemico
    premagati bolezen debellare, vincere la malattia, trionfare sulla malattia
    premagovati strah vincere la paura
    premagovati nesrečo trionfare sulle, delle avversità

    2. vincere, cogliere, sopraffare, indurre:
    radovednost ga je premagala, da je odprl pismo vinto dalla curiosità, aprì la lettera
    starko je premagal spanec la vecchietta fu colta dal sonno
    jok jo je premagal fu sopraffatta dal pianto

    3. pren. superare, sormontare, vincere, aver ragione di:
    premagati ovire sormontare gli ostacoli
    premagati posledice vojne sanare le conseguenze della guerra, le distruzioni della guerra

    B) premágati se (-am se) | premagováti se (-újem se) perf., imperf. refl. frenarsi, dominarsi, trattenersi, resistere:
    s težavo se je premagal, da mu ni ostro odgovoril si trattenne a fatica dal rispondergli per le rime
  • priporočèn (-êna -o) adj. raccomandato; consigliato:
    pošta priporočeno pismo (lettera) raccomandata
  • priporočílen (-lna -o) adj. di raccomandazione:
    priporočilno pismo lettera di raccomandazione; knjiž. lettera commendatizia, lettera d'introduzione, lettera di presentazione
  • rés adv.

    1. (v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo) vero:
    to ni res (questo) non è vero
    kar je res, je res quel che è vero è vero

    2. (izraža podkrepitev trditve) veramente, davvero, difatti, proprio, bene:
    tu je res dolgčas qui ci si annoia davvero
    tega denarja je hiša res vredna la casa vale davvero quei soldi
    (izraža začudenje) vero, davvero, veramente, nevvero:
    ti si to napisal, ali res? questo l'hai scritto tu, davvero?

    3. (izraža pridržek) vero:
    malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno kdaj oglasil hai poco tempo, vero, ma potresti lo stesso farti vivo ogni tanto

    4. (v medmetu izraža potrditev, pričakovanje potrditve, opozarja na trditev) vero, ah sì, nevvero; sissignore:
    res, predaleč je šel vero, ha esagerato
    saj res, da ne pozabim, pismo si dobil ah, sì, a momenti dimenticavo: hai ricevuto una lettera

    5. (v vezniški rabi) vero che:
    res zasluži, a mu velikokrat zmanjka denarja è vero che guadagna bene, eppure è spesso al verde
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. naj bom papež, če je to res! che io diventi papa, se è vero!
    kar praviš, je res, še preres ciò che dici è vero, fin troppo vero
  • sprémen (-mna -o) adj. accompagnatorio, di accompagnamento:
    spremna beseda prefazione, postfazione
    med. spremni pojavi fenomeni concomitanti
    žel. spremne listine documenti d'accompagnamento
    spremno pismo lettera d'accompagnamento, accompagnatoria
  • svét (-a -o)

    A) adj.

    1. rel. santo, sacro:
    Sveti Duh Spirito Santo
    sveta družina Sacra Famiglia
    Sveta dežela Terrasanta
    sveta pesem inno sacro
    sveta maša santa messa
    sveta podoba immagine sacra
    sveti oče il santo padre, il pontefice
    Sveti sedež la Santa Sede
    Sveto pismo Sacre Scritture
    sveto leto anno santo
    sveto olje olio santo
    sveto rešnje telo eucaristia
    Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

    2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
    sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
    (indijska) sveta krava vacca sacra
    romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

    3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
    zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

    4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
    bil je svet človek era un sant'uomo

    5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
    sveti mir santa pace
    to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sveta podobica santino
    Sveti oficij Sant'Offizio
    rel. sveta vojna guerra santa
    inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
    videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
    šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
    popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
    inter. sveta nebesa! santo cielo!
    med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
    hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
    zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

    B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
    Vsi sveti Ognissanti
    Najsvetejše il Santissimo