Franja

Zadetki iskanja

  • podpolovíčen (-čna -o) adj. inferiore alla metà
  • poldorásel (-sla -o) adj. non maturo; maturo, cresciuto a metà
  • polizgovorjèn (-êna -o) adj. pronunciato a metà, sussurrato; pren. nascosto, celato
  • polkméčki (-a -o) adj. contadino a mezzo, per metà
  • polovíčiti (-im) imperf. dividere in due, a metà
  • polovíčno adv. a metà, in modo incompleto
  • polpriprávljen (-a -o) adj. pronto a metà;
    polpripravljene jedi alimenti semicotti, precotti
  • prekopáti (-kópljem) | prekopávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. agr. rizappare, zappare

    2. agr. rivangare, vangare

    3. scavare

    4. (pokopati drugam) seppellire altrove

    5.
    prekopati grob scavare una nuova tomba

    B) prekopáti se (-kópljem se) perf. refl.

    1. farsi strada a fatica

    2. pren. raggiungere, conquistare la meta (a prezzo di grandi sforzi)
  • razpolávljanje (-a) n dimezzamento, divisione a metà
  • razpolávljati (-am) | razpolovíti (-ím) imperf., perf. dividere a metà, in due; dimezzare, smezzare; pren. spezzare in due, tagliare in due
  • razpolovítev (-tve) f dimezzamento, divisione a metà
  • srédi

    A) adv.

    1. sredi med frammezzo, in mezzo

    2. nel mezzo, a metà:
    palico sredi prelomiti spezzare la verga a metà

    B) srédi prep.

    1. nel mezzo di, in mezzo a, fra:
    obstal je sredi ceste si fermò in mezzo alla strada
    pot se vije sredi njiv il sentiero serpeggia fra i campi

    2. a metà, alla metà di:
    saditi sredi aprila piantare a metà aprile
    sredi noči nel cuor della notte
    sredi belega dne in pieno giorno
    zmotiti koga sredi dela disturbare qcn. nel mezzo del lavoro
  • a1 m inv.

    1. (lettera) a:
    mali a a minuscola
    veliki A A maiuscolo
    od a do ž dalla a alla zeta, dal principio alla fine
    lit. rima aabb rima baciata
    gost. hotel A kategorije albergo di I categoria
    med. krvna skupina A gruppo sanguigno A
    vitamin A vitamina A
    muz. A-dur La maggiore
    a-mol La minore
    šah. polje a1 casella a1

    2. lingv. (samoglasnik)
    a vocale a

    3. A (za označevanje osebe) A:
    A je dal B polovico zneska A ha dato a B metà della somma
  • b [bé] (beja) m (lettera) bi:
    mali, veliki b bi minuscola, maiuscola
    (kot nadomestilo za ime osebe) B:
    A je dal B polovico zneska A ha dato a B metà della somma
    če si rekel a, reci tudi b e di' tutto!; šalj. e sputa tutto il tuo veleno!
    točka b (npr. zapisnika) il secondo punto
    gost. hotel B kategorije hotel di II categoria
    muz. B-dur, b-mol Si bemolle maggiore, Si bemolle minore
  • bóljši (-a -e) adj.

    1. komp. od dober migliore:
    on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

    2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
    knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
    pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

    3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
    soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
    dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
    šalj. boljša polovica la dolce metà
    PREGOVORI:
    premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
    boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari
  • čŕn (-a -o)

    A) adj.

    1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
    črni lasje capelli neri
    črn maček gatto nero
    črna obleka abito nero
    sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
    črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

    2. (ki je temne barve) nero, scuro:
    črn dim fumo nero
    črne oči occhi neri
    črni kruh pane nero
    črna kava caffè (nero)
    črna moka farina scura
    črno pivo birra scura
    črno vino vino rosso
    svetlolasa ali črna bionda o bruna
    film. črnobeli film film in bianco e nero
    črn od sonca (zagorel) abbronzato
    bot. črni ribez ribes nero
    bot. črna murva gelso nero
    črna redkev rafano nero
    pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
    plačal bo, da bo črn la pagherà cara
    nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

    3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
    črne misli pensieri neri
    črna duša anima nera
    črna ovca pecora nera
    črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

    4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
    črna borza borsa nera, mercato nero
    črni fondi fondi neri

    5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
    črna aristokracija aristocrazia nera
    črna srajca camicia nera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
    pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
    črne bukve libro di magia nera
    rel. črna maša messa funebre
    črna maša (bogokletni obred) messa nera
    publ. črna kronika cronaca nera
    metal. črna metalurgija siderurgia
    polit. črna roka mano nera
    črna smrt peste
    rel. črna suknja sottana, veste talare
    hist. črna vojska milizia territoriale
    publ. črno zlato oro nero
    črni premog carbon fossile
    črni smodnik polvere nera, da sparo
    med. črne koze vaiolo
    igre črni Peter uomo nero
    astr. črna luknja buco nero
    metal. črna pločevina lamiera nera
    pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
    črna knjiga libro nero
    črna obleka abito scuro
    aer. črna skrinjica scatola nera
    min. črni jantar giaietto

    6. bot.
    črna gniloba marciume nero
    črna bil morella (Solanum nigra)
    črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
    črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
    črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
    črna noga gamba nera; ofiobolosi
    črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
    črna pegavost antracnosi
    črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
    črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
    črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    črni pikec antracnosi
    črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
    črni topol pioppo nero (Populus nigra)
    črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
    črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
    črni luk moli (Allium nigra)
    črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

    7. zool.
    črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
    črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
    črni medved baribal (Enarctos americanus)
    črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
    črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
    črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
    črna liska folaga (Fulica atra)
    črni lemur mococo (Lemur)
    črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

    B) črni (-a -o) m, f, n šah.
    črni il nero
    polit. črni in rdeči i neri e i rossi
    kilo črnega un chilo di pane nero
    liter črnega un litro di (vino) rosso
    človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
    nositi črno portare il lutto, essere in lutto
    dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
    ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
    delati se črno pred očmi sentirsi mancare
    delati na črno fare, svolgere lavoro nero
    zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
    ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi
  • dívji (-a -e) adj.

    1. selvaggio, selvatico:
    divje rastline piante selvagge, selvatiche
    divje živali animali selvaggi, selvatici

    2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

    3. pren. selvaggio, selvatico

    4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
    divji obraz, pogled uno sguardo furioso
    otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
    biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
    biti divji na kaj andare matto per qcs.
    ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

    5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
    ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
    začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
    pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

    6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

    7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
    divja gradnja costruzione abusiva
    divji lov caccia di frodo
    divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    etn. divja jaga spiriti degli antenati
    zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
    divja mladika pollone, selvaggione
    bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
    med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
    bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
    bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
    zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
    bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
    bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
    bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
    šport. divja voda acqua viva
    divji ples ballo frenetico
    divje upiranje opposizione furiosa
    divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
    divja strast passione selvaggia
    zool. divji golob palombo, colombo selvatico
    bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
    divji mož orco
    divji štrajk sciopero selvaggio
  • dolgolísten (-tna -o) adj. bot. macrofillo; longifoglia:
    dolgolistna meta menta (Menta longifolia)
  • doséči (-séžem) | doségati (-am) perf., imperf.

    1. arrivare, raggiungere con la mano; ekst. (riuscire a) toccare, vedere:
    vrv je bila prekratka, da bi dosegel do dna la fune era troppo corta per toccare il fondo
    hiše z očesom ni mogel doseči non riusciva a vedere a occhio nudo la casa

    2. (zvečati se v višino) raggiungere (tudi ekst.);
    reka je dosegla kritično točko il fiume ha raggiunto il punto critico

    3. (priti do česa, tudi ekst. ) raggiungere; conseguire; giungere a ottenere:
    zasledovalci so ubežnika kmalu dosegli il fuggitivo fu presto raggiunto dagli inseguitori
    doseči zaželen cilj raggiungere la meta desiderata
    doseči doktorski naslov conseguire il titolo di dottore
    doseči soglasje raggiungere un accordo, giungere a un accordo
    doseči uspeh riuscire
    doseči zmago vincere
    doseči umetniški višek, vrhunec giungere all'apice della carriera, della produzione artistica

    4. (dočakati, doživeti) raggiungere:
    doseči visoko starost raggiungere una veneranda età

    5. (v celoti izpolniti, izpolnjevati) realizzare:
    doseči predvideni izvoz realizzare l'export previsto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pogorje doseže višino tritisoč metrov le montagne raggiungono i tremila metri d'altezza
    v znanju ga ni nihče dosegel quanto a conoscenze non ha pari
    šport. doseči dober čas segnare un buon tempo
    šport. doseči zadetek segnare
  • drúgi (-a -o)

    A) num.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
    Filip II. Filippo II
    v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

    2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
    žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
    hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

    3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
    oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

    4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
    na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
    po drugi strani d'altra parte

    5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
    en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
    upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

    6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
    imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je moj drugi jaz è il mio alter ego
    blago iz druge roke merce di seconda mano
    pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
    evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
    pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
    film. drugi plan secondo piano
    sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
    mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
    drugi glas voce seconda
    šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
    šport. druga postava squadra di rincalzo
    hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. secondo (-a):
    drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
    avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

    2. eden ... drugi altro (-a):
    eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
    eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
    eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

    3. eden ... drug altro (-a):
    bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
    hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
    padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro