Franja

Zadetki iskanja

  • ênkrat adv.

    1. una volta:
    enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
    enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
    zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
    tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
    pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
    videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
    prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte

    2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
    a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
    enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
    b) v določenem času una volta:
    pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
    c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
    ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro

    3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
    pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia

    4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
    ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile

    5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
    dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
    PREGOVORI:
    enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
    enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
    enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
    osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara
  • fakultéta (-e) f

    1. šol. facoltà:
    vpisati se na medicinsko fakulteto iscriversi alla facoltà di medicina, a medicina
    diplomirati na filozofski fakulteti laurearsi alla facoltà di lettere e filosofia, in lettere
    pog. imeti fakulteto avere la laurea
    končati fakulteto laurearsi
    pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; legge
    fakulteta za strojništvo, za arhitekturo facoltà di ingegneria, di architettura

    2. mat.
    n fakulteta facoltà N
  • forénzičen (-čna -o) adj. (soden) forense; legale:
    forenzični jezik linguaggio forense
    forenzična kemija, psihologija chimica forense (legale), psichiatria forense
    forenzična medicina medicina legale
  • hipokrátičen (-čna -o) adj. med. ippocratico:
    hipokratična medicina medicina ippocratica
    hipokratični nauk dottrina ippocratica
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • indicíran (-a -o) adj. indicato, appropriato:
    indiciran splav aborto terapeutico
    indicirano zdravilo medicina appropriata
  • intêren (-rna -o) adj.

    1. (nejaven) interno

    2. (ki je v zvezi z notranjimi organi) interno:
    interna medicina medicina interna

    3. (notranji) interno, interiore
  • izrázje (-a) n

    1. (izrazi, besede) espressioni, parole

    2. lessico; termini:
    medicinsko, tehnično izrazje il lessico, i termini della medicina, della tecnica
  • jemáti (jêmljem)

    A) imperf. ➞ vzeti

    1. prendere;
    jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

    2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
    jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
    jemati sobo prendere, affittare una camera
    jemati davke imporre, riscuotere tasse

    3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
    delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
    jemati komu pogum scoraggiare qcn.

    4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
    bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

    5. (z glagolskim samostalnikom):
    jemati v službo, na delo assumere
    jemati v čiščenje pulire
    jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
    jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
    jemati za hlapce prendere in servizio
    jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

    6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
    jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
    jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
    jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

    7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
    rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
    jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
    jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

    8. (imeti določen odnos do česa):
    jemati za šalo prendere per scherzo
    jemati resno prendere sul serio

    9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
    jemati zdravilo prendere la medicina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
    jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
    pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
    jemati vid togliere la vista, accecare
    žarg. jemati ure prendere lezioni
    besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
    jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
    jemati na znanje prendere atto di qcs.
    jemati v zakup appaltare
    iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
    pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
    jemati voljo demoralizzare, disincentivare
    jemati vzorce campionare

    B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
    le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!
  • licenciát (-a) m šol. nekdaj (stopnja akademske izobrazbe višje od bakalavreata) licenza; (naslov) licenziato:
    licenciat v medicini licenziato in medicina
  • orálen (-lna -o) adj. (usten) orale:
    anat. oralna votlina cavità orale
    oralno zdravilo medicina da somministrarsi per via orale
    lingv. oralni glas suono orale
    psih. oralna faza fase orale
  • predpísati (-píšem) | predpisováti (-újem) perf., imperf. dare, ordinare, prescrivere:
    predpisati zdravilo dare, prescrivere una medicina
    predpisati po zakonu ordinare per legge
    jur. predpisati kazen comminare, irrogare una pena
    predpisati davek imporre una tassa
  • preizkúsiti (-im) | preizkúšati (-am) perf., imperf. provare, mettere alla prova, sperimentare, assaggiare, sondare, verificare; teh. collaudare:
    preizkusiti motor provare, collaudare il motore
    preizkusiti učinkovitost zdravila sperimentare l'efficacia di una medicina
    preizkusiti teren sondare il terreno
    preizkusiti poštenost nekoga tentare l'onestà di qcn.; verificare l'onestà di qcn., mettere alla prova l'onestà di qcn.
    preizkusiti pravilnost rezultata verificare l'esattezza del risultato
    preizkušati potrpljenje nekoga mettere alla prova la pazienza di qcn.
  • preprečeválen (-lna -o) adj. preventivo, impeditivo; ostruttivo, preclusivo; proibitivo; repressore; med. profilattico:
    preprečevalni ukrepi proti požaru misure antincendio
    med. preprečevalni ukrepi proti bolezni misure profilattiche
    preprečevalno cepljenje vaccinazione profilattica
    preprečevalno zdravstvo medicina preventiva
  • sóden (-dna -o) adj.

    1. giudiziario, giudiziale, giudicativo, forense:
    sodni akti, spisi atti giudiziari
    sodna zaplemba sequestro giudiziario
    sodni zapori carcere giudiziario

    2. di, della giustizia:
    sodna palača palazzo di giustizia
    sodni organi organi della giustizia
    sodna napaka errore giudiziario
    sodna medicina medicina legale, forense
    sodna oblast potere giudiziario
    sodna obravnava, razprava dibattimento, udienza
    sodna poravnava composizione della lite, accomodamento
    rel. sodni dan giorno del Giudizio; ekst. finimondo, caos, confusione
    hist. sodni gospod signore (titolare della signoria fondiaria)
    sodni izvedenec perito giudiziale
    sodni kolek marca da bollo giudiziaria
    sodni poziv comunicazione giudiziaria, mandato di comparizione
    sodni senat, zbor collegio dei giudici, collegio giudicante
    sodni stroški spese legali
    sodni umor assassinio legale
    sodni uslužbenec funzionario dell'ordine giudiziario
  • strán (-í) f

    1. lato, fianco, parte:
    desna stran ceste lato destro della strada

    2.
    stran neba punto cardinale
    štiri strani neba i quattro punti cardinali

    3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
    prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
    prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
    prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

    4. časn., lit. pagina:
    kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
    knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

    5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
    na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
    veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
    ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

    6. aspetto; lato:
    pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
    jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
    po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

    7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
    na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

    8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
    po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

    9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
    nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
    dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
    knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
    pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
    adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
    pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
    pog. šalo na stran scherzi a parte
    evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
    pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
    zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
    nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
    biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
    pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
    pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
    star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
    obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
    biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
    prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
  • špórten (-tna -o) adj.

    1. di sport, sportivo; ekst. agonistico:
    športna dejavnost attività sportiva, agonistica
    športno tekmovanje gara sportiva
    športna prireditev manifestazione sportiva, meeting
    športni ribolov pesca sportiva
    športni klub club sportivo, società sportiva
    športni letalec pilota sportivo
    športni potapljač sub, sommozzatore
    športni poročevalec, komentator cronista, commentatore sportivo
    športni avtomobil vettura sportiva
    športni stadion stadio, campo sportivo
    športna dvorana palazzetto dello sport, palasport
    športne potrebščine articoli sportivi

    2. obl. sportivo, casual:
    športni kostim due pezzi casual
    športno krilo gonna casual
    športna majica golf
    športni čevlji scarpe sportive
    športni tip tipo sportivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    igre športna napoved totocalcio
    med. športna medicina medicina sportiva
    hist. športne in kulturne igre (v času fašizma) agonali
    športni duh sportività
    avt. športni dvosedežnik (z zložljivo streho) cabriolet, spider
    športni fanatizem tifo
  • študènt (-ênta) | -êntka (-e) m, f šol. studente, studentessa; universitario (-a); ekst. goliardo (-a):
    študent filozofije, medicine studente di lettere, di medicina
    študentje studenti (universitari); ekst. goliardia
    študent prvega letnika (bruc) matricola žarg.
    študent drugega letnika fagiolo žarg.
    študent romanistike, germanistike, slavistike studente di romanistica, di germanistica, di slavistica
  • študírati (-am) imperf.

    1. šol. studiare (tudi abs.); ekst. far studiare:
    študirati na filozofski fakulteti studiare alla facoltà di lettere, studiare lettere
    študirati ekonomijo studiare a economia
    študirati medicino, za zdravnika studiare (a) medicina
    vse otroke je študirala ha fatto studiare tutti i figli

    2. (pridobivati si znanje; proučevati) studiare; preparare:
    študirati za izpit preparare l'esame
    študirati po zapiskih studiare sulle dispense
    študirati slovnico studiare la grammatica
    študirati življenje kmečkih ljudi studiare la vita dei contadini
    pren. študirati napise osservare, esaminare le scritte
    gled. študirati vlogo studiare la parte
    pog. dolgo je študiral, predno se je odločil riflettè a lungo prima di decidersi
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso