obétati (-am)
A) imperf. promettere:
obetati zvestobo promettere fedeltà
obetati lepo prihodnost promettere un bell'avvenire
meteor. meteorologi obetajo lepo vreme i meteorologi prevedono bel tempo
pren. obetati hruške na vrbi, zlate gradove promettere mirabilia, mari e monti, promettere Roma e toma
podpirati mlade ljudi, ki obetajo assistere, sostenere i giovani che promettono
B) obétati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, aspettarsi:
obeta se nevihta si prevede un temporale
ekst. obetajo se nam lepši časi ci si aspetta tempi migliori
C) obétati si (-am si) imperf. refl. aspettarsi, attendere; ripromettersi:
obetati si boljših uspehov aspettarsi maggiori successi
letos si obetamo (pričakujemo) dobro letino quest'anno ci ripromettiamo un buon raccolto
Zadetki iskanja
- obnášati se (-am se) imperf. refl.
1. comportarsi, avere un comportamento; tenersi:
vljudno se obnašati comportarsi gentilmente
lepo se obnašati pri mizi tenersi bene a tavola
2. fare buona prova, riuscire (bene):
te gume se dobro, slabo obnašajo na mokrem cestišču questi pneumatici fanno buona, cattiva prova su fondo bagnato - podájati (-am) | podáti (-dám)
A) imperf., perf.
1. dare, porgere
2. šport. passare, centrare; smistare:
podati z glavo passare di testa
podati žogo servire, allungare la palla
podati žogo na center traversare al centro, crossare
3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
podajati učno snov presentare la materia
podati pesem recitare la poesia
podajati vlogo recitare, interpretare la parte
podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale
4. nareč. sgridare, rimproverare
B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.
1. pog. stare bene, donare:
temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente
2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo
3. (vdati, vdajati se) arrendersi
4. (upogibati se, udirati se) cedere;
zemljišče se podaja il terreno sta cedendo
C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
podati si roke darsi la mano
veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero - pójem (-jma) m
1. concetto, idea, nozione:
definirati kak pojem definire un concetto
osnovni, sorodni pojmi concetti base, affini
pojem časti il concetto dell'onore
pojem dobrega in zla il concetto del bene e del male
2. vocabolo, espressione, termine:
slovar strokovnih pojmov dizionario dei termini tecnici
3. quintessenza; non plus ultra; sinonimo:
njihovi izdelki so pojem kvalitete i loro prodotti sono sinonimo di qualità
4. filoz. concetto, nozione, idea:
nadrejeni, podrejeni pojem concetto superiore, accessorio
ne imeti pojma o čem non avere la più pallida idea di qcs.
nimaš pojma, kako lepo je bilo non puoi immaginare com'era bello
spoznati osnovne pojme neke znanosti conoscere i rudimenti di una scienza
o čem ne imeti jasnih pojmov avere idee piuttosto vaghe su qcs.
čast mu ni prazen pojem, čast je zanj zelo širok, raztegljiv pojem per lui l'onore non è parola vuota, l'onore è per lui qualcosa di molto ampio, elastico
strateški pojmi le concezioni strategiche - poslúšati (-am) imperf.
1. ascoltare, stare in ascolto, sentire; prestare ascolto a; seguire:
molče, pazljivo poslušati ascoltare in silenzio, attentamente
poslušati glasbo, radijsko oddajo ascoltare la musica, una trasmissione radiofonica
poslušati predavanje sentire, seguire una conferenza
2. tendere l'orecchio, porgere l'orecchio
3. ascoltare, sentire, udire; ubbidire:
dobro me poslušaj stammi a sentire
ne poslušati nikogar non sentire ragioni
poslušati glas vesti ubbidire la voce della coscienza
poslušati nasvet udire il consiglio (di)
4. (izraža negativen odnos do govorjenega) stare a sentire, sopportare, mandar giù:
zabavljanja nisem mogel več poslušati non riuscivo più a sopportare quel brontolio
pren. pazi, tukaj stene poslušajo attento, qui anche i muri hanno orecchie
poslušati naravo, nočno tišino porgere ascolto alla natura, al silenzio della notte
stalno moram poslušati, da si lenuh mi sento dire continuamente che sei un buonoanulla
pog. kar naprej poslušamo, kašna je mladina si parla continuamente di come sono i giovani
poslušati z očmi in ušesi ascoltare con grande attenzione
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
lažje bi ga nosil kot poslušal è un terribile rompiscatole
tako lepo govori, da bi ga kar poslušal parla come un libro stampato - postréči (-stréžem)
A) perf. ➞ streči
1. servire:
postreči stranko servire un cliente
postreči s pecivom servire il dolce
s čim vam lahko postrežem? in che posso servirla?
2. pren.
postreči z dokazom fornire la prova
postreči z odgovorom rispondere
postreči z lažjo mentire, ricorrere alla menzogna
postreči z lepo besedo trattare gentilmente
postreči z nasvetom dare un consiglio
postreči z zgodbo raccontare una storia
B) postréči si (-stréžem si) perf. refl. servirsi - povŕsti adv. di fila, di seguito, uno dopo l'altro:
vsi, vse povrsti tutti, tutte; proprio tutti, tutte
povej lepo po vrsti, kje si bil dimmi per filo e per segno dove sei stato - povsód adv. dappertutto, (d)ovunque:
povsod navzoč onnipresente
povsod očiten ubiquitario
biti povsod doma cavarsela dovunque
imeti povsod oči vedere tutto
povsod vtikati svoj nos ficcare il naso dappertutto
povsod ga je dosti lo si incontra dovunque, è come il prezzemolo
PREGOVORI:
povsod je dobro (lepo), doma je najbolje (najlepše) a ogni uccello il suo nido è bello - pràv
A) adv.
1. bene, correttamente:
tako bo vse prav così va bene
meni je prav per me va bene
2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
prav on je to storil l'ha fatto proprio lui
3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile
4. (v medmetni rabi) bene, be':
prav, pa pojdem be', andiamo
prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
si končal? Prav hai finito? Bene
5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
ne razumeti prav nič non capire un'acca
6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
prav nobeden nessunissimo
prav počasi lemme lemme pog.
prav rad volentieri
prav tako altresì, idem lat.
prav tam ibidem
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
prav ti je! ti sta bene!
ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
če se prav spominjam ... se ben ricordo...
prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
B) pràv m inv. ragione:
biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
dati prav komu dare ragione a qcn.
imeti prav aver ragione; essere nel giusto
prav ima, da ha ragione di, fa bene a
nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto - prevèč adv. troppo, eccessivamente, in soprannumero:
preveč je ljudi c'è troppa gente
preveč je lepo, da bi bilo res è troppo bello per essere vero
popiti kozarec preveč bere un bicchiere di troppo
imam preveč dela ho troppo da fare
pren. biti komu preveč stufarsi, incavolarsi
kar je preveč, je preveč quel ch'è troppo è troppo
preveč ga je è troppo grasso
imeti denarja več kot preveč avere soldi a palate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč promettere non è dare, ma per matti contentare
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia - prijémati (-am) | prijéti (prímem)
A) imperf., perf.
1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie
2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa
3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale
4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba
5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò
6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì
7. rib. abboccare
8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina
B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.
1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano
2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente
3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa
4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male
5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi - rásti (rástem) imperf.
1. crescere:
fant lepo raste il ragazzo cresce bene
rasti v revščini crescere nell'indigenza
2. crescere, prosperare:
ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino
3. crescere, accrescersi, aumentare:
družina raste la famiglia si accresce
cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare
4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
dolgovi rastejo i debiti crescono
cene naglo rastejo i prezzi lievitano
melodija je rastla la melodia saliva
rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta
5. pren. crescere, delinearsi:
v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina
6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
rasti v veje ramificare
PREGOVORI:
iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo - ráščen1 (-a -o) adj. cresciuto; sviluppato; proporzionato:
lepo raščeno telo corpo ben proporzionato - razkázati (-kážem) | razkazováti (-újem)
A) perf., imperf. mostrare, far vedere; mettere in mostra; ostentare:
nosi oprijete obleke, da razkazuje svojo lepo postavo porta abiti molto aderenti per mettere in mostra il proprio fisico
razkazovati ljubezen dimostrare il proprio affetto
razkazovati svojo moč ostentare la propria forza
B) razkazováti se (-újem se) imperf. refl. mettersi in mostra, esibirsi, pavoneggiarsi - razrásti se (-rástem se) | razráščati se (-am se) perf., imperf. crescere, ramificarsi; propagarsi:
žito se je lepo razraslo il grano è cresciuto bene
mesto se je v nekaj letih razraslo in pochi anni la città è cresciuta notevolmente
veter se je razrasel v orkan il vento diventò uragano - razuméti (-úmem) | razumévati (-am)
A) perf., imperf.
1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
razumeti pojem afferrare un concetto
dati razumeti dare a intendere
razumeti napak fraintenere
2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
razumeti mladostnika capire l'adolescente
3. (biti sposoben dojeti) capire:
angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica
4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razumeti na mah comprendere a volo
ne razumeti šale non stare allo scherzo
kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male
B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.
1. intendersi; andare d'accordo:
v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia
2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro! - réč (-í) f
1. cosa; oggetto:
reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali
2. živa reč pren. essere vivente:
vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte
3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto
4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco
5. (v medmetni rabi)
nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave
6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso) - samó adv.
I.
1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
poznati samo navidez conoscere soltanto di vista
2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare
3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano
4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
samo noter, prosim! avanti, prego!
samo tako naprej! avanti così!
5. (izraža svarilo) ○:
samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!
6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!
7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi
8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa
II. (v vezniški rabi)
1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro
2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no
3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire
4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore
5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere - sicèr
A) konj.
1. altrimenti, se no:
brž mi pomagaj, sicer bo prepozno aiutami subito, se no sarà troppo tardi
2. peraltro, altrimenti:
za konec tedna kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma per il fine settimana andiamo da qualche parte, altrimenti siamo sempre in casa
3. ○, comunque:
sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli non è stato facile, ma infine siamo addivenuti a un accordo
4. in sicer e cioè, e precisamente:
kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer: s šivi, s hrustancem in s sklepi le ossa connettono fra loro in tre modi, e precisamente: con suture, cartilagini e giunture
B) adv.
1. altrimenti:
lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo è bello se gli individui che lavorano insieme s'intendano anche altrimenti
2. (za izražanje pridržka) peraltro, comunque:
strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna non è un esperto, ma sa comunque tante cose - skúhati (-am)
A) perf. ➞ kuhati
1. cucinare, cuocere; fare, preparare:
skuhati domače jedi cucinare piatti casalinghi
skuhati kosilo, večerjo preparare il pranzo, la cena
skuhati gostom, za družino cucinare per gli ospiti, per la famiglia
skuhati polento fare la polenta
skuhati čaj, kavo fare il tè, il caffè
2. preparare; distillare; fare:
skuhati marmelado fare la marmellata
skuhati žganje distillare l'acquavite
skuhati oglje fare la carbonella
3. pren. combinare (guai, pasticci); ordire, tramare:
ta bo še kakšno skuhal costui è capace di farne di tutti i colori
skuhati zaroto ordire una congiura
skuhati si lepo godljo, kašo cacciarsi, mettersi in un bel pasticcio
skuhati kaj pametnega fare qcs. di intelligente
skuhati neverjetno zgodbo inventare una storia di sana pianta
B) skúhati se (-am se) perf. refl. pren.
1. (nastati, razviti se) venirne, uscirne:
kdo ve, kaj se bo iz tega skuhalo chissà cosa ne verrà fuori
2. morire, crepare dal caldo; avere troppo caldo;
v vagonu smo se skuhali nella vettura si crepava letteralmente dal caldo