lisíca (-e) f
1. zool. volpe (Vulpes):
lisica bevska, laja la volpe guaiola, abbaia
lov na lisico caccia alla volpe
zvit kot lisica astuto come, più di una volpe
lisica zvitorepka comare volpe
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo, volpaia
morska lisica volpe di mare (Alopias vulpinus)
polarna (severna)
lisica volpe bianca, polare (Vulpes lagopus)
puščavska lisica (fenek) fennec, volpe del deserto (Fennecus zerda)
srebrna lisica volpe argentata (Vulpes fulva)
2. volpe (pelliccia)
3. pren. volpe, volpaccia
4. pl. lisice manette
5. (mučilna naprava za stiskanje palcev) strettoio
Zadetki iskanja
- májhen (-hna -o) adj.
1. ki doseže nizko stopnjo
a) glede na razsežnost: piccolo; minuscolo, minuto:
majhen človek piccolo uomo, omino
majhna knjiga libretto
majhna roka piccola mano, manina
b) glede na merljivo količino: piccolo, poco, esiguo:
majhen denar pochi soldi
majhna pokojnina piccola pensione, pensioncina
c) glede na število sestavnih enot: piccolo, poco:
majhno število ljudi poche persone
č) glede na dolžino: piccolo, corto:
delati majhne korake fare piccoli passi
d) glede na trajanje: piccolo, breve
e) glede na možni razpon: piccolo, leggero:
že majhna neprevidnost lahko povzroči nesrečo anche una piccola disattenzione può provocare disgrazie
f) glede na čas življenja: piccolo:
ko sem bil majhen quand'ero piccolo
g) glede na bistveno značilnost: piccolo, lieve:
majhen klanec lieve discesa
h) glede na učinek: poco, esiguo, scarso:
majhen up poca speranza
i) glede na razsežnost, dejavnost: piccolo:
imeti majhno kmetijo avere un piccolo podere
2. pren. (malo pomemben, nepomemben) piccolo, insignificante, irrilevante:
imeti skromno, majhno življenje condurre una vita modesta, insignificante
3. pren. (slab, grd, ničvreden) cattivo, brutto;
ko je to slišal, je bil takoj majhen udito ciò, diventò piccolo piccolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
igre majhen biljard flipper
majhen grozd agrestino
med. majhen kirurški nož lancetta
majhen okrasni predmet ninnolo
majhen podložek zeppa
majhen potovalni kovček ventiquattr'ore
majhen požirek centellino, zinzino
majhen (prenosni)
svečnik bugia
majhen spis opuscolo
pren. majhna podpora spintarella
majhen trg (v Benetkah) campiello
navt. majhen vitel verricello
majhen zaliv cala, calanca
majhna doza, količina pillola, boccone
majhna količina hrane ali pijače assaggio
gosp. majhna kuhalnica mestolino, pillotto
astr. majhna meglenica nubecola
majhna mlaka pozzetta
rib. majhna ribiška jadrnica bilancella
majhna steklenica terzino
geogr. majhna terasa poggiolo
navt. majhna transportna ladja betta
majhna tržnica mercatino
pren. majhna vsota (denarja) miseria
med. majhni udje micromelia - meníti (-im)
A) imperf.
1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente
2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi
3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'
4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?
5. (reči, dejati) dire; fare:
lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate
B) meníti se (-im se) imperf. refl.
1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno
2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli - míren (-rna -o) adj.
1. calmo, tranquillo, placido, quieto:
miren in tih človek un individuo calmo e di poche parole
morilec ni imel mirne vesti l'omicida non aveva la coscienza tranquilla
2. (ki je brez hrupa) tranquillo:
miren lokal un locale tranquillo
miren kraj ritiro, eremo
3. (ki se skoraj ne premika) calmo:
mirno morje mare calmo
4. (ki je brez razburljivih dogodkov) tranquillo:
mirno življenje una vita tranquilla
5. (ki je brez vojne) pacifico
6. (ki se ne pojavlja z veliko intenzivnostjo) calmo, placido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako sem rekel in mirna Bosna ho detto così e basta
mirne duše lahko greste potete andare tranquilli
le mirno kri calma!
imeti mirno roko avere una mano ferma
moja vest je mirna ho la coscienza tranquilla - mírno adv. tranquillamente, con calma; senz'altro:
mirno čakati aspettare tranquillamente
to mu lahko mirno verjameš puoi credergli senz'altro - mísliti (-im)
A) imperf. ➞ pomisliti
1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte
2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così
3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella
4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!
5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente
6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?
7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo
B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene' - napájati (-am) | napojíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. abbeverare (bestie)
2. pog. dar da bere; ubriacare
3. dare, erogare, rifornire di acqua; ekst. bagnare:
izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto la sorgente è così forte che potrebbe rifornire di acqua un'intera città
dolino napaja reka la valle è bagnata da un fiume
4. (dajati gorivo, vodo za obratovanje) teh. alimentare
B) napájati se (-am se) | napojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.
1. attingere (qcs. a):
realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja il realismo attinse alla sorgente della vita più autenticamente vissuta
2. (naslajati se, uživati) godere, dilettarsi - naštéti (-štéjem) | naštévati (-am) perf., imperf.
1. contare
2. enumerare, elencare; citare:
našteti pomembnejša pisateljeva dela enumerare le opere più importanti di uno scrittore
3. pagare;
ima toliko prijateljic, da bi jih lahko naštela na prste ene roke ha tante amiche da poterle contare sulle dita di una mano
pog. našteti jih komu po hrbtu rompere il groppone a uno - nè
A) adv.
I.
1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione
2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te
3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore
4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani
5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no
6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?
II. elipt.
1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)
2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no
III.
1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello
2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura
IV. (v vezniški rabi)
1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti
2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola
3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato
4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...
V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia
B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire - nóč (-í) f
1. notte; nottata:
noč se dela si fa notte
noč lega, pada, se spušča annotta
prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
v varstvu noči col favore delle tenebre
biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
pod noč a notte
prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
lahko noč! buona notte!
2. pren. notte:
noč srednjega veka la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati noč in dan lavorare giorno e notte
imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
evf. hčere, prijateljice noči prostitute
geogr. bele noči notti bianche
božična, sveta noč notte di Natale
bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
kresna noč solstizio d'estate
polarna noč notte polare
poročna noč notte nuziale
hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
rel. velika noč Pasqua
pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
PREGOVORI:
noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno - obrísati1 (-ríšem)
A) perf. pulire, nettare; asciugare; astergere:
obrisati posodo asciugare le posate
obrisati prah pulire la polvere
obrisati nos pulire, pulirsi il naso
pren. obrisati koga po nosu dare un pugno (sul naso)
B) obrísati se (-ríšem se) | obrísati si (-ríšem si) perf. refl. pulirsi:
obrisati se pod nosom za nekaj restare a bocca asciutta, con un palmo di naso
vulg. s tem si lahko rit obrišeš con questo puoi pulirti il culo
pog. obrisati si smrkelj scaccolarsi - odlášati (-am) perf. differire, rimandare, rinviare, dilazionare, esitare:
odlašati s čim soprassedere a qcs.
PREGOVORI:
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri chi ha tempo non aspetti tempo - odletávati (-am) | odletéti (-ím) imperf., perf.
1. volare via; partire; decollare; prendere il volo; involarsi
2. cadere; staccarsi (foglia)
3. pren. rimbalzare
4. pog. odleteti essere licenziato, destituito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zaradi tega mu lahko odleti glava ne va della sua testa
žarg. odleteti pri izpitu essere bocciato
pog. odleteti pri kaki ženski non essere più nelle grazie di una donna
odleteti v zrak saltare in aria, esplodere - odmísliti (-im) | odmíšljati (-am) perf., imperf. astrarre; prescindere:
v teoriji je lahko odmisliti protislovja in teoria si può prescindere dalle contraddizioni - ólje (-a) n
1. olio:
rafinirati, stiskati olje raffinare, spremere l'olio
kuhati, peči na olju friggere nell'olio
mazati se z oljem spalmarsi di olio, ungersi con l'olio
morje je mirno kot olje un mare calmo come l'olio
bučno, olivno, rastlinsko olje olio di semi di zucca, d'oliva, vegetale
jedilno olje olio da tavola
svetilka na olje lampada a olio
2. um. olio, pittura a olio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. menjati olje (v avtomobilu) cambiare l'olio
pren. priliti olja na ogenj gettare olio sulle fiamme
pren. namazati (otroka) z brezovim, leskovim oljem bastonare, picchiare il bambino
pren. biti kakor olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa
eterično olje olio eterico, essenziale
kurilno olje olio combustibile, gasolio
lahko olje olio leggero
laneno olje olio di lino
motorno olje olio lubrificante
mineralno olje olio minerale
odpadno olje olio residuo
ribje olje olio di fegato di merluzzo
zemeljsko olje (nafta) gasolio
farm. ricinusovo olje olio di ricino - oróžje (-a) n
1. arma, armi; armamento:
uriti se v ravnanju z orožjem esercitarsi nell'uso delle armi
upreti se z orožjem sollevarsi in armi
odložiti, položiti orožje deporre le armi, arrendersi (tudi pren.)
poklicati pod orožje chiamare sotto le armi
pozdraviti z orožjem presentare le armi
pren. pozivati k orožju chiamare alle armi, mobilitare (tudi pren.)
zgrabiti za orožje iniziare le ostilità, prepararsi alla lotta
pren. rožljati z orožjem far risonare le armi, fare minacce di guerra
star. tovariš v orožju compagno d'armi
artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje artiglieria, armi antiaeree, portatili
atomsko (jedrsko), biološko, kemično orožje armi atomiche (nucleari), biologiche, chimiche
napadalno, obrambno orožje armi di offesa, di difesa
lovsko orožje armi da caccia
avtomatsko orožje armi automatiche
lahko, težko orožje armi leggere, pesanti
hladno orožje armi bianche
strelno orožje armi da fuoco
avtomatsko orožje armi automatiche
2. pren. arma, mezzo, argomento - píčel (-čla -o) adj. esiguo, modico, modesto, scarso:
knjigo lahko kupite za pičlih tisoč tolarjev può comprare il libro per soli mille talleri - poglédati (-am) | pogledováti (-újem) perf., imperf.
1. gettare uno sguardo, un'occhiata; guardare, sbirciare:
pogledati skozi okno guardare dalla finestra
pogledati v slovar guardare nel dizionario, consultare il dizionario
grdo, jezno, veselo pogledati guardare bieco, con aria arrabbiata, allegra
pozorno pogledati guardare attentamente
2. pren. sporgere, venir fuori:
krilo ji je pogledalo izpod plašča la gonna sporgeva di sotto il mantello
3. pren. guardare dietro, interessarsi a
4. ekst.
ne pogledati non toccare, non guardare
cigaret več ne pogleda non accende più una sigaretta
5. pren. (preveriti, upoštevati) constatare, conoscere, considerare, guardare, vedere:
če natančno pogledamo, njegov predlog ni tako slab a un esame più attento, la proposta non è poi così male
6. poglej(te) (v medmetni rabi) guarda(te), senti(te):
poglej, kako zna, če hoče ma guarda com'è bravo, se vuole
poglej, prijatelj, tako se ne dela senti, amico, così non si fa
pogledovati zaljubljeno occhieggiare
debelo pogledati essere stupiti, arrabbiati
pren. knjige še pogledati ne non aprire il libro, non studiare
pren. pogledati stvari do dna guardare, considerare le cose a fondo
pren. pogledati na koga badare a qcn.
pren. pogledati na svet nascere
pren. pogledati komu pod kožo imparare a conoscere qcn.
pog. pogledati komu skozi prste essere indulgente con qcn.
pren. globoko pogledati v kozarec ubriacarsi, alzare il gomito
pren. lahko pogledati komurkoli v oči poter guardare in faccia a chicchessia
pren. pogledati smrti v oči essere in pericolo mortale, guardare la morte in faccia
pren. pogledati dejstvom v oči accettare i fatti, la realtà
pren. pogledati komu v srce guardare nel profondo del cuore di qcn.
pren. pogledati za kulise guardare dietro le quinte di qcs.
pren. pogledati po svetu girare il mondo
pren. bilo ga je veselje pogledati era un pezzo di ragazzo
pren. pisano koga pogledati guardare qcn. bieco, di traverso - pogréšati (-am) imperf. tr.
1. sentire la mancanza, l'assenza; mancare; fare a meno di:
pogrešajo dobre strokovnjake mancano buoni tecnici
otrok zelo pogreša mater il bambino sente fortemente la mancanza della madre
pren. kaj lahko pogrešati poter benissimo fare a meno di qcs.
2. mancare, essere disperso; essere irreperibile:
že nekaj dni ga pogrešajo manca da vari giorni - postréči (-stréžem)
A) perf. ➞ streči
1. servire:
postreči stranko servire un cliente
postreči s pecivom servire il dolce
s čim vam lahko postrežem? in che posso servirla?
2. pren.
postreči z dokazom fornire la prova
postreči z odgovorom rispondere
postreči z lažjo mentire, ricorrere alla menzogna
postreči z lepo besedo trattare gentilmente
postreči z nasvetom dare un consiglio
postreči z zgodbo raccontare una storia
B) postréči si (-stréžem si) perf. refl. servirsi