nàjveč adv.
1. il più, al massimo; (v oglasih) max:
iščemo največ štirideset let starega trgovskega potnika cercasi rappresentante di commercio max quarantenne
največ hrupa delajo motorji il massimo baccano è provocato dalle motociclette
banka daje kredit največ za eno leto la banca concede crediti per un anno al massimo
2. perlopiù:
za kuho rabi največ posodo iz nerjavečega jekla nella cucina si serve perlopiù di pentole in acciaio inossidabile
Zadetki iskanja
- nanášati (-am) | nanêsti (-nêsem)
A) imperf., perf.
1. portare, ammucchiare; depositare:
voda nanaša prod in pesek l'acqua deposita ghiaia e rena
2. applicare, dare:
nanašati ličilo na obraz applicare al volto il trucco
3. (vrisati na) riportare
4. (prinašati, prinesti):
na leto obresti precej nanesejo gli interessi annui fruttano parecchio
5. (nabirati, nabrati se) essere in tutto, complessivamente:
razprava je nanesla dvajset strani il saggio è in tutto una ventina di pagine
6. capitare, succedere (tudi impers.):
slučaj je nanesel, da sta se srečala il caso ha voluto che si incontrassero
včasih je prijazen, včasih zadržan, kakor nanese talvolta è gentile, tal altra riservato, come capita
B) nanášati se (-am se) rifersi:
opisani dogodki se nanašajo na ... i fatti qui descritti si riferiscono a... - naokóli adv. (okoli) attorno, tutt'intorno; pog.
leto je brž naokoli un anno passa presto
govoriti naokoli (okolišiti) usare giri di parole, perifrasi
pog. priti naokoli venir a trovare - narásti (-rástem) | naráščati (-am)
A) perf., imperf. crescere, accrescere; aumentare, ingrandire; salire:
testo je lepo naraslo la pasta è cresciuta bene
mestno prebivalstvo naraste za več tisoč na leto la popolazione urbana aumenta di varie migliaia all'anno
napetost je narasla la tensione è aumentata
cene so čez mero narasle i prezzi sono aumentati oltre misura
zaradi deževja je gladina jezera narasla a causa delle forti piogge è salito il livello del lago, il lago è ingrossato
pren. greben mu je zelo narasel gli è cresciuta la cresta
B) narásti se (-rástem se) | naráščati se (-am se) perf., imperf. refl. nareč.
1. (jeziti se) arrabbiarsi
2. (postavljati se) pavoneggiarsi, darsi arie - naslédnji (-a -e) adj. successivo, seguente; appresso; entrante:
naslednji teden la settimana entrante
naslednje leto l'anno appresso
med. naslednji porod soprapparto - neprestópen1 (-pna -o) adj.
neprestopno leto anno non bisestile - nòv (nôva -o)
A) adj.
1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle
2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo
3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure
4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo
5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati
6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche
7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti
8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni
B) nôvi (-a -o) m, f, n
1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo
2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni
3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo - obdaríti (-ím) | obdárjati (-am) perf., imperf. regalare, fare regali a, fare dono di a, dotare di:
obdariti, obdarjati koga s čim regalare qcs. a qcn.; dotare uno di qcs.
obdariti otroke za novo leto fare regali ai bambini per Capodanno
bogato obdariti fare ricchi regali
narava jo je obdarila z lepoto in pametjo natura l'ha dotata di bellezza e ingegno - obráčati (-am) | obrníti (-em)
A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone
B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando
2. obračati, obrniti se na rivolgersi a
3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata - okróg1 adv.
1. all'intorno, intorno:
okrog in okrog je lep razgled tutt'intorno si apre una bella veduta
2. attorno, in giro:
okrog hoditi andare in giro, gironzolare
3. circa, all'incirca:
tehtati okrog osemdeset kilogramov pesare ottanta chili circa
spet je leto okrog ancora un anno è finito
pog. od slabosti okrog pasti cadere svenuti, venir meno dalla debolezza
pog. okrog prinašati ingannare; raggirare, circuire, vulg. fregare - oseminšéstdeseti (-a -o) numer. sessantottesimo; sessantotto:
polit. oseminšestdeseto leto il sessantotto - péšati (-am) imperf.
1. stancarsi; rallentare
2. indebolire, deperire, scemare, svigorirsi, perdere il vigore:
zadnje leto je vidno pešal l'ultimo anno andava deperendo a vista
sluh, spomin, vid peša va indebolendo l'udito, la memoria, la vista
3. pren. calare, scemare d'intensità, svanire, declinare, languire:
izvoz peša l'export languisce - plôven (-vna -o) adj. di navigazione, navigante; navigabile, natabile:
plovna smer rombo
plovna pot via di navigazione
reka je plovna vse leto il fiume è navigabile tutto l'anno
strojn. plovni žerjav gru galleggiante
navt. plovno znamenje meda - poldrúgi (-a -o) adj. uno (una) e mezzo:
poldruga ura un'ora e mezzo
poldrugo leto un anno e mezzo - poslóven (-vna -o) adj. d'affari, d'ufficio; commerciale; professionale; d'esercizio:
poslovno sodelovanje cooperazione commerciale, joint venture, cooperazione
poslovni stroški spese d'esercizio
poslovna skrivnost, tajnost segreto professionale
poslovni partner socio d'affari, partner d'affari
poslovni prostor ufficio, locale commerciale
poslovni ljudje uomini d'affari
poslovna dejavnost affari, business
angl. poslovno leto esercizio
poslovni dogovor, poslovno združenje pool
angl. poslovni soudeleženec cointeressato
poslovno potovanje viaggio di lavoro, viaggio d'affari - préj
A) adv.
1. (v krajšem času, hitreje) prima:
priti prej na delo venire prima al lavoro
čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
čim prej quanto prima
knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
malo prej poc'anzi
2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
dan prej il giorno prima
moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper
3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà
4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
prej imenovani il sopraddetto
prej navedeni il sopraindicato
prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina
B) préj ko konj.
1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno
2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga - prekoračeváti (-újem) | prekoráčiti (-im) imperf., perf.
1. passare, oltrepassare:
prekoračiti državno mejo passare il confine; sconfinare
2. (preseči, presegati stopnjo) superare; eccedere:
prekoračiti dovoljeno hitrost superare il limite di velocità
prekoračiti pristojnosti eccedere le competenze
pren. prekoračiti sedemdeseto leto passare, superare, varcare la settantina - prestópen (-pna -o) adj. di passaggio; di cambio (del treno)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. prestopna rima rima alternata
prestopno leto anno bisestile - prihódnji (-a -e) adj. altro, futuro, prossimo, venturo; avvenire; entrante:
prihodnjo nedeljo l'altra domenica, domenica prossima, la prossima domenica
prihodnja leta gli anni avvenire, a venire
prihodnje leto l'anno prossimo
prihodnji teden la settimana entrante, la prossima settimana, la settimana prossima
prihodnji dogodki gli avvenimenti futuri
lingv. prihodnji čas (prihodnjik) futuro - priríniti (-em)
A) perf. ➞ riniti
1. spingere
2. intr. pren. arrivare a fatica, raggiungere; (prilesti) uscire; (prikliti) spuntare:
po treh urah smo pririnili do planinske koče dopo tre ore di cammino raggiungemmo la baita
pšenica je pririnila iz zemlje il grano è spuntato
3. pren. pren. (shajati) tirare, tirare avanti, campare, resistere;
pririniti do zime arrivare all'inverno
pririniti čez sedemdeseto leto aver passato la settantina
B) priríniti se (-em se) perf. refl. farsi strada, farsi largo; ekst. raggiungere una carica:
pririniti se do direktorja diventare direttore