pôla (-e) f
1. foglio:
preganiti polo piegare il foglio
vprašalna pola questionario
obrt. krojna pola cartamodello
tisk. avtorska pola foglio d'autore
tisk. tiskarska pola foglio stampato
2. obrt. (del ženskega krila) telo:
krilo na štiri pole gonna a quattro teli
3. min. strato; bot.
klicna pola (zarodna plast) cotiledone; zool. foglietto embrionale
Zadetki iskanja
- pomêsti (-mêtem) | pométati (-am) perf., imperf.
1. spazzare, scopare
2. spazzare via; sfatare:
pomesti pred svojim pragom spazzare davanti a casa propria
pomesti z zastarelimi idejami sfatare le idee antiquate
3. pometati (pri premikanju dotikati se česa) pren. arrivare a:
krilo pometa po tleh la gonna le arriva a terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pomesti skledo testenin spolverare un piatto di pastasciutta
pren. pometati s kom maltrattare, strapazzare qcn.
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni - préčen (-čna -o) adj. diagonale, trasversale, traverso:
prečna ulica via traversa; traversa
prečni rovi gallerie trasversali
arhit. prečna ladja transetto
biol. prečna delitev divisione trasversale
muz. prečna flavta flauto traverso
grad. prečno krilo ala trasversale
navt. prečni drog boma
prečni tram traversa; žel. bretella - prédnji (-a -e) adj. anteriore; avanzato; davanti:
prednje kolo ruota anteriore
lingv. prednji samoglasnik vocale anteriore
voj. prednji oddelek reparto avanzato
prednja stran hiše il davanti, la fronte di una casa
prednja stran kovanca, medalje il diritto di una moneta, di una medaglia
prednja stran tkanine il ritto, il retto della stoffa
geogr. Prednja Azija Asia Anteriore
avt. prednja prema avantreno
voj. prednja straža avamposto, avanguardia
prednja vrata antiporta
zool. prednje krilo (pri žuželkah) elitra
prednji del (avta, letala) il muso dell'auto, dell'aereo
avt. prednji del karoserije calandra
gled. prednji del odra boccascena
prednji jarek controfosso
anat. prednji kočnik premolare
navt. prednji krov castello, castello di prua
navt. prednji ladijski valobran battimare
žel. prednji odbijač za kamne cacciapietre
gled. prednji parterni sedež poltrona
avt. prednji pogon trasmissione sulle ruote anteriori
avt. prednji spojler minigonna
filoz. prednji stavek antecedente
obl. prednji žep marsupio - predstáviti (-im) | predstávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. presentare, fare le presentazioni:
predstaviti prijatelja staršem presentare un amico ai genitori
2. presentare, rappresentare, illustrare, esibire, raffigurare:
slike predstavljajo prizore iz življenja Janeza Krstnika i quadri raffigurano scene della vita del Battista
predstaviti nov tip avtomobila presentare, lanciare un nuovo modello di automobile
on predstavlja zmernejše krilo stranke rappresenta l'ala moderata del partito
B) predstáviti se (-im se) | predstávljati se (-am se) perf., imperf. refl. presentarsi:
predstaviti se občinstvu presentarsi al pubblico
C) predstáviti si (-im si) | predstavljati si (-am si) perf., imperf. refl. immaginarsi, figurarsi:
predstavljajmo si, kaj bi to pomenilo za nas immaginiamoci cosa ciò significherebbe per noi - preklán (-a -o) adj. spaccato, spezzato; bifido; biforcuto:
kača s preklanim jezikom un serpente dalla lingua biforcuta
nositi zadaj preklano krilo portare una gonna con lo spacco posteriore - preširók (-a -o) adj. troppo largo, troppo ampio:
preširoko krilo una gonna troppo larga - prijémati (-am) | prijéti (prímem)
A) imperf., perf.
1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie
2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa
3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale
4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba
5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò
6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì
7. rib. abboccare
8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina
B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.
1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano
2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente
3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa
4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male
5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi - púščičast (-a -o) adj. saettiforme, sagittato; aer.
puščičasto krilo ala a delta
bot. puščičasti listi foglie saettiformi, sagittate
teh. puščičasto ozobje denti a V - skrájšati (-am) | skrajševáti (-újem) perf., imperf. abbreviare, accorciare, ridurre, tagliare:
skrajšati krilo accorciare la gonna
skrajšati besedilo abbreviare, tagliare il testo
skrajšati študij na štiri leta ridurre gli studi a un quadriennio
pren. skrajšati koga za glavo decapitare qcn.
pren. skrajšati si življenje togliersi la vita, suicidarsi
navt. skrajšati jadro ammainare la vela - spódnji (-a -e) adj.
1. basso, inferiore; di sotto:
spodnji tok reke il corso inferiore del fiume
spodnji Pad il basso Po
spodnji del trebuha basso ventre, addome
spodnje nadstropje il piano di sotto
2.
spodnja stran il rovescio
spodnja, zgornja stran medalje, tkanine il rovescio, il diritto della medaglia, di una stoffa
3. (nanašajoč se na najnižjo stopnjo česa) minimo:
spodnja dovoljena teža peso minimo
spodnja vrednost valore minimo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. spodnja aproksimacija approssimazione per difetto
anat. spodnja čeljust mandibola
anat. spodnja okončina estremità inferiore
lingv. spodnja jezikovna plast sostrato
geol. spodnja kreda basso cretaceo
geol. spodnja plast sottosuolo, sostrato
bot. spodnja stran lista ipofillo
obl. spodnje hlače mutande; slip
obl. spodnje krilo sottogonna
spodnje perilo biancheria intima
spodnje žensko perilo intimo da donna, dessous
spodnji del base (bicchiere), fondello (calzoni), piede (mobile, busto), suola (aratro, forno)
spodnji del jadra bordame
navt. spodnje jadro trevo
grad. spodnji del stropa soppalco
polit. spodnji dom Camera bassa
zool. spodnji grgavec laringe
spodnji konec mize coda di tavola
num. spodnji krajec kovanca esergo
spodnji krožnik sottopiatto
mitol. spodnji svet inferi
grad. spodnji temelj sottofondazione - spustíti (-ím) | spúščati (-am)
A) perf., imperf.
1. calare, abbassare, lasciar cadere;
spustiti zapornice calare la chiusa
spustiti sidro calare l'ancora
spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata
2. calare; navt. calumare; immettere:
navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
spustiti ladjo v vodo varare la nave
spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza
3. far entrare:
spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
spustiti naprej far passare
4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
spustiti cene abbassare i prezzi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.
B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
spustiti se na tla scendere a terra
spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
aer. spuščati se v drsnem letu planare
2. pren. calare, scendere:
v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia
3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
spustiti se v boj gettarsi nella mischia
spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
spustiti se v jok mettersi a piangere
spustiti se v pogovor attaccar discorso
spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
spustiti se v politiko darsi alla politica
spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
spustiti se na pot mettersi in cammino
spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso - strélast (-a -o) adj. adj. saettiforme, a freccia; bot. sagittato:
aer. strelasto krilo ala a freccia - špórten (-tna -o) adj.
1. di sport, sportivo; ekst. agonistico:
športna dejavnost attività sportiva, agonistica
športno tekmovanje gara sportiva
športna prireditev manifestazione sportiva, meeting
športni ribolov pesca sportiva
športni klub club sportivo, società sportiva
športni letalec pilota sportivo
športni potapljač sub, sommozzatore
športni poročevalec, komentator cronista, commentatore sportivo
športni avtomobil vettura sportiva
športni stadion stadio, campo sportivo
športna dvorana palazzetto dello sport, palasport
športne potrebščine articoli sportivi
2. obl. sportivo, casual:
športni kostim due pezzi casual
športno krilo gonna casual
športna majica golf
športni čevlji scarpe sportive
športni tip tipo sportivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
igre športna napoved totocalcio
med. športna medicina medicina sportiva
hist. športne in kulturne igre (v času fašizma) agonali
športni duh sportività
avt. športni dvosedežnik (z zložljivo streho) cabriolet, spider
športni fanatizem tifo - tlà (tál) n pl.
1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare
2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet
3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare
4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico
5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro - ukrojíti (-ím) perf.
1. tagliare:
ukrojiti hlače, krilo, obleko tagliare i pantaloni, la gonna, l'abito
2. pren. adattare, acconciare; applicare:
samovoljno ukrojiti zakone applicare arbitrariamente le leggi - vláčiti (-im)
A) imperf. ➞ vleči
1. tirare, trascinare; rimorchiare:
vlačiti ladjo v pristanišče rimorchiare la nave nel porto
2. (spraviti, spravljati les) trasportare (gli alberi abbattuti al luogo di raccolta)
3. pren. trascinare; portare:
vlačiti s seboj denar portare con se i soldi
4. portare, condurre (controvoglia):
vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo la porta ai più diversi spettacoli, per quanto non ne sia affatto interessata
5. nareč. agr. (branati) erpicare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
pren. vlačiti na dan nekdanje doživljaje rispolverare le avventure di una volta
B) vláčiti se (-im se) imperf. refl.
1. strascicare:
krilo se vlači za njo po tleh la gonna le strascica dietro per terra
2. pren. (s težavo hoditi) trascinarsi; arrancare
3. pren. (potepati se) vagabondare, girare
4. distendersi, dispiegarsi (pojavljati se na večji površini):
megle se vlačijo o dolini nebbie si distendono sulla valle
5. pren. (prostituirati se) battere il marciapiede, battere
6. pejor. amoreggiare, praticare:
vlači se z ničvrednimi ženskami pratica, bazzica donne da marciapiede - vráten2 (-tna -o) adj. della porta:
vratna odprtina luce della porta
grad. vratna špaleta spalletta
vratni okvir mostra
vratni podboj stipite della porta
vratno krilo battente della porta - zagozdíti (-ím)
A) perf.
1. incastrare, incuneare; fermare con cunei; con biette:
zagozditi vratno krilo s koščkom lesa fermare l'auta della porta con un cuneo di legno
2. imbottigliare, bloccare:
ulico so zagozdili tovornjaki la via era bloccata dagli autocarri
B) zagozdíti se (-ím se) perf. refl.
1. incunearsi, incastrarsi; incepparsi:
pri žaganju se je rezilo zagozdilo nel segare la lama s'era incastrata
zaradi okvare mehanizma se je zagozdil naboj per un guasto al meccanismo l'arma si inceppò
2. imbottigliarsi, congestionarsi:
ob tej uri se promet zagozdi a quest'ora il traffico si congestiona - zaróbiti (-im) perf.
1. obrt. orlare:
zarobiti krilo, robce orlare la gonna, i fazzoletti
2. šport. premere sull'orlo degli sci
3. pejor. ribattere aspramente
4. les. tagliare netti (gli orli); metal.
zarobiti pločevino ripiegare la lamiera