Franja

Zadetki iskanja

  • podróčje (-a) n

    1. zona, regione, territorio, area; bacino; comprensorio:
    kmetijsko področje zona agraria
    hribovito, ravninsko področje territorio montano, pianeggiante, regione montana, pianeggiante
    potresno področje zona sismica
    dvojezično področje area bilingue
    arktično področje terre artiche
    nerazvito, pasivno področje zona depressa
    meteor. področje nizkega, visokega zračnega pritiska depressione atmosferica; zona, area d'alta pressione

    2. ramo, settore, campo; sfera, ekon. comparto:
    gospodarsko, politično, znanstveno področje settore economico, politico, scientifico
    človekova dejavnost na materialnem, duhovnem področju l'attività umana nella sfera materiale, spirituale
    področje znanstvenega raziskovanja il settore della ricerca scientifica
    vplivno področje sfera d'influenza
    področje industrijskega vohunstva il giro dello spionaggio industriale
    področje dejavnosti raggio d'azione
    pravo je področje, kjer je posebej doma il diritto è il campo di sua specifica compentenza

    3. anat. regione:
    hrbtno, ledveno področje regione dorsale, lombare
  • potípati (-am) perf. ➞ tipati

    1. toccare, palpare, palpeggiare, tastare; sentire:
    potipaj, kako mehka je ta volna senti com'è morbida questa lana
    zdravnik je potipal žilo il medico tastò il polso
    pren. kmalu ga je potipala smrt a momenti moriva
    pren. potipati koga za pravo žilico, potipati koga tam, kjer je najbolj občutjiv toccare uno sul vivo

    2. pren. tastare:
    potipaj ga, če namerava prodati tasta un po' se è disposto a vendere

    3. pren. (pretepsti) bastonare, picchiare; castigare:
    potipati koga s krepelcem rompere il groppone a uno a suon di randellate
  • práskati (-am)

    A) imperf.

    1. grattare; graffiare; raschiare:
    praskati z nožem po zidu raschiare il muro con un coltello
    pren. boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti

    2. grattare, crepitare, stridere:
    krogle so praskale le pallottole crepitavano
    praskati po časopisih scrivere su giornali
    praskati po strunah strimpellare la chitarra

    3. pog. andare, camminare

    B) práskati se (-am se) perf. refl. grattarsi:
    praskati se po glavi grattarsi la testa
    pren. vulg. praskati se po jajcih grattarsi la pancia
    ne praskaj se, kjer te ne srbi non impicciarti negli affari altrui
  • pravíca (-e) f

    1. giustizia; giusto:
    iskati, najti pravico cercare, trovare giustizia
    to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica non è giusto che alcuni abbiano tutto, altri niente
    prepričan sem, da se bo pravica izkazala sono convinto che giustizia sarà fatta

    2. diritto; facoltà:
    imeti pravico do aver diritto a
    odpovedati se kaki pravici rinunciare a un diritto
    človekove, demokratične, pravne, ustavne pravice diritti dell'uomo, democratici, giuridici, costituzionali
    dedna pravica diritto all'eredità
    volilna pravica diritto di voto
    pravica do pritožbe diritto al ricorso
    pravica najmočnejšega il diritto del più forte
    po vsej pravici a buon diritto

    3. pren. (oblast, sodišče) giudici; giustizia:
    pravica je bila mnenja, da osumljeni ni bil prišteven i giudici furono del parere che l'imputato non fosse sano di mente, capace di intendere e volere
    priti v roke pravice cadere nelle mani della giustizia

    4. jur. diritto; proprietà:
    avtorska pravica proprietà artistica, letteraria
    avtorske pravice diritti d'autore, copyright
    angl. patentna pravica proprietà intellettuale

    5. po pravici:
    vse je šlo po pravici tutto fu fatto secondo giustizia
    po pravici ga imajo za nasilnega è giustamente considerato un violento
    da vam povem po pravici, sit sem že vsega a dire la verità, sono stufo di tutto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pravici je zadoščeno giustizia è fatta
    kdo ti je dal pravico tako govoriti con che diritto parli così?
    deliti pravico giudicare, sentenziare
    imeti vso pravico v zakupu avere il monopolio della verità
    izročiti koga pravici consegnare uno nelle mani della giustizia
    pravica pesti il diritto del più forte
    domovinska pravica diritto di cittadinanza
    lastninska pravica diritto di proprietà
    predkupna pravica diritto di prelazione
    politična pravica diritto politico
    hist. pravica prve noči diritto della prima notte, ius primae noctis
    hist. pravica do krvnega maščevanja faida
    hist. pravica paše escatico
    hist. pravica košnje erbatico
    pren. varuh pravice il custode dell'ordine
    jur. pravica miruje, zastara il diritto è sospeso, cade in prescrizione
    PREGOVORI:
    kdor ima moč, ima tudi pravico il diritto sta sempre dalla parte del più forte
    kjer nič ni, še cesar pravico zgubi dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
  • prepírati se (-am se) imperf. refl. litigare, altercare, bisticciare, baruffare:
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla; fare questioni di lana caprina
    prepirati se zaradi premoženja essere in questione per l'eredità
    ta ženska se rada prepira questa donna è molto litigiosa, rissosa
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
  • srbéti (-ím) imperf. prudere, sentire prurito (tudi ekst.), pizzicare:
    srbi ga opeklina gli prude l'ustione
    nos me srbi, jezen bom mi prude il naso, segno che mi arrabbierò
    pog. pazi se, me že srbijo dlani, pesti bada che mi sento prudere le mani
    pren. ne praskaj se, kjer te ne srbi non ficcare il naso negli affari che non ti riguardano
  • stráh (-ú) m

    1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
    obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
    kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
    premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
    čutiti strah avere il batticuore, provare paura
    povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
    vlivati strah mettere paura, impaurire
    umreti od strahu morire di spavento
    biti v strahu (v skrbeh)
    za koga stare in allarme per qcn.
    hud, blazen strah paura terribile, pazza
    hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
    strah pred smrtjo paura della morte

    2. šalj.
    strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    le brez strahu! niente paura!
    hrom od strahu mezzo morto di paura
    biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
    strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
    videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
    povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
    psiht. bolezenski strah fobia
    psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
    PREGOVORI:
    strah ima velike oči la paura fa novanta
    strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
    strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi
  • tàm adv.

    1. lì, là (per lo stato in luogo):
    tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
    tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
    tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

    2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
    padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
    zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

    3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
    tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
    tu in tam, tu pa tam qua e là

    4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

    5. (na isti stopnji) lì, là:
    spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

    6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
    stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
    potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
    pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
    pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
    pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
    glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem
  • tjà adv.

    1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
    položi knjige tja i libri mettili là
    plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
    vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

    2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
    vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
    peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

    3. sem in tja qua e là:
    nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

    4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
    beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
    zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
    sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti tja v en dan vivere alla giornata
    govoriti tja v tri dni spararle grosse
    živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio
  • trétji (-a -e)

    A) numer.

    1. terzo (3o, III):
    tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
    dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
    hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
    ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
    avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)

    2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
    delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi

    3. (pri dnevih v mesecu) tre:
    tretji februar il tre febbraio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
    tretji svet terzo mondo
    tretje življenjsko obdobje terza età
    rel. tretja božja oseba terza persona divina
    rel. tretji red terzo ordine
    rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
    tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
    polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
    hist. tretji rajh III Reich
    hist. tretji stan terzo stato
    lit. tretja oseba terza persona
    mat. tretja potenca terza potenza, cubo
    mat. tretji koren terza radice, radice cubica
    lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
    lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
    med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
    fot. tretji plan terzo piano
    tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso

    B) trétji (-a -e) m, f, n
    voziti v tretji guidare in terza, con la terza
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
  • vôjska (-e) f

    1. voj. esercito, forze armate; truppa, truppe; milizia:
    biti v službi v vojski servire nell'esercito
    stopiti v vojsko arruolarsi (nell'esercito)
    najemniška vojska milizie mercenarie

    2. star. guerra:
    pred vojsko prima della guerra
    med vojsko durante la guerra

    3. pog. servizio militare, leva

    4. pren. (množica) massa, subisso, valanga; codazzo:
    vojska občudovalcev un codazzo di ammiratori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti vojsko litigare, bisticciare
    voj. služiti vojsko andare soldato, fare il servizio di leva
    hist. črna vojska milizia territoriale
    rod vojske armata, arma
    kopenska vojska armata di terra
    okupacijska vojska esercito di occupazione
    redna vojska esercito regolare
    zavezniška, sovražnikova vojska le truppe alleate, nemiche
    stalna vojska esercito stanziale
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non c'è, non ne toglie neanche la piena
  • vzéti (vzámem)

    A) perf.

    1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    vzeti dopust prendere le ferie
    kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
    če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
    vzeti posojilo prendere un prestito
    vzeti plačo ritirare lo stipendio
    vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
    vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
    vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

    2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
    vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
    narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
    vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

    3. assumere, accogliere, accettare:
    vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
    vzeti (v šolo)
    samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

    4.
    vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
    vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
    vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
    vzeti v obravnavo mettere a discussione
    vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

    5.
    vzeti za botra prendere come padrino
    vzeti za družabnika prendere come socio
    vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
    vzeti vdovo sposare una vedova
    vzeti v zakon sposare

    6. prendere, togliere:
    vzeti iz žepa prendere dalla tasca
    vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
    vzeti iz prodaje cessare di vendere
    vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

    7. prendere, attingere, trovare:
    vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
    le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

    8. farm. prendere (una medicina)

    9. (pokazati določen odnos) prendere:
    vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
    vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
    vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

    10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
    vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
    vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

    11.
    vzeti zalet prendere la rincorsa
    star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

    12.
    vzeti nase assumersi:
    vzeti nase krivdo assumersi la colpa
    vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

    13. pren.
    vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
    vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
    vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
    vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
    ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
    pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
    vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
    tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
    vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
    vzeti dih, sapo mozzare il respiro
    vzeti komu glavo decapitare qcn.
    pog. vzeti konec morire, suicidarsi
    pog. vzeti mero prendere le misure
    vzeti oči, vid togliere la vista
    pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
    evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
    pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
    trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
    pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
    vzeti v obzir prendere in considerazione
    pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
    pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
    vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
    vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
    pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
    pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
    pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
    ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
    pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    vzeti na posodo prendere in prestito
    Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
    ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
    vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
    igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
    med. vzeti bris eseguire uno striscio
    šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
    vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
    vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
    gosp. vzeti iz modela sformare
    vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
    vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
    vzeti ugled screditare
    vzeti v najem affittare
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
    od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
    pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
    pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

    C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
    popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
    vzeti si pravico riservarsi il diritto
  • žénska (-e) f donna; signora; pog. femmina; pren. gonna, gonnella:
    mlada, temnolasa, vitka ženska una donna giovane, bruna, snella
    noseča, poročena ženska donna incinta; donna sposata, maritata
    frizer za ženske parrucchiere per signora
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ali bo prišla s teboj tudi tvoja ženska? viene con te anche tua moglie, la tua ragazza?
    letati za ženskami, loviti ženske rincorrere le gonnelle, andare a donne
    drobcena ženska, ženska velikanka mezza donna, donna cannone
    vrla ženska brava donna (tudi iron.)
    prefinjena, elegantna ženska donna di classe
    svetovljanska ženska donna di mondo
    vražje lepa ženska vulg. un pezzo di fica
    pren. fatalna ženska femme fatale
    ženska je kakor aprilsko vreme donna e luna, oggi serena domani bruna
    kjer vrag ne zmore, ženska pripomore la donna ne sa una più del diavolo