podróčje (-a) n
1. zona, regione, territorio, area; bacino; comprensorio:
kmetijsko področje zona agraria
hribovito, ravninsko področje territorio montano, pianeggiante, regione montana, pianeggiante
potresno področje zona sismica
dvojezično področje area bilingue
arktično področje terre artiche
nerazvito, pasivno področje zona depressa
meteor. področje nizkega, visokega zračnega pritiska depressione atmosferica; zona, area d'alta pressione
2. ramo, settore, campo; sfera, ekon. comparto:
gospodarsko, politično, znanstveno področje settore economico, politico, scientifico
človekova dejavnost na materialnem, duhovnem področju l'attività umana nella sfera materiale, spirituale
področje znanstvenega raziskovanja il settore della ricerca scientifica
vplivno področje sfera d'influenza
področje industrijskega vohunstva il giro dello spionaggio industriale
področje dejavnosti raggio d'azione
pravo je področje, kjer je posebej doma il diritto è il campo di sua specifica compentenza
3. anat. regione:
hrbtno, ledveno področje regione dorsale, lombare
Zadetki iskanja
- potípati (-am) perf. ➞ tipati
1. toccare, palpare, palpeggiare, tastare; sentire:
potipaj, kako mehka je ta volna senti com'è morbida questa lana
zdravnik je potipal žilo il medico tastò il polso
pren. kmalu ga je potipala smrt a momenti moriva
pren. potipati koga za pravo žilico, potipati koga tam, kjer je najbolj občutjiv toccare uno sul vivo
2. pren. tastare:
potipaj ga, če namerava prodati tasta un po' se è disposto a vendere
3. pren. (pretepsti) bastonare, picchiare; castigare:
potipati koga s krepelcem rompere il groppone a uno a suon di randellate - práskati (-am)
A) imperf.
1. grattare; graffiare; raschiare:
praskati z nožem po zidu raschiare il muro con un coltello
pren. boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti
2. grattare, crepitare, stridere:
krogle so praskale le pallottole crepitavano
praskati po časopisih scrivere su giornali
praskati po strunah strimpellare la chitarra
3. pog. andare, camminare
B) práskati se (-am se) perf. refl. grattarsi:
praskati se po glavi grattarsi la testa
pren. vulg. praskati se po jajcih grattarsi la pancia
ne praskaj se, kjer te ne srbi non impicciarti negli affari altrui - pravíca (-e) f
1. giustizia; giusto:
iskati, najti pravico cercare, trovare giustizia
to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica non è giusto che alcuni abbiano tutto, altri niente
prepričan sem, da se bo pravica izkazala sono convinto che giustizia sarà fatta
2. diritto; facoltà:
imeti pravico do aver diritto a
odpovedati se kaki pravici rinunciare a un diritto
človekove, demokratične, pravne, ustavne pravice diritti dell'uomo, democratici, giuridici, costituzionali
dedna pravica diritto all'eredità
volilna pravica diritto di voto
pravica do pritožbe diritto al ricorso
pravica najmočnejšega il diritto del più forte
po vsej pravici a buon diritto
3. pren. (oblast, sodišče) giudici; giustizia:
pravica je bila mnenja, da osumljeni ni bil prišteven i giudici furono del parere che l'imputato non fosse sano di mente, capace di intendere e volere
priti v roke pravice cadere nelle mani della giustizia
4. jur. diritto; proprietà:
avtorska pravica proprietà artistica, letteraria
avtorske pravice diritti d'autore, copyright
angl. patentna pravica proprietà intellettuale
5. po pravici:
vse je šlo po pravici tutto fu fatto secondo giustizia
po pravici ga imajo za nasilnega è giustamente considerato un violento
da vam povem po pravici, sit sem že vsega a dire la verità, sono stufo di tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pravici je zadoščeno giustizia è fatta
kdo ti je dal pravico tako govoriti con che diritto parli così?
deliti pravico giudicare, sentenziare
imeti vso pravico v zakupu avere il monopolio della verità
izročiti koga pravici consegnare uno nelle mani della giustizia
pravica pesti il diritto del più forte
domovinska pravica diritto di cittadinanza
lastninska pravica diritto di proprietà
predkupna pravica diritto di prelazione
politična pravica diritto politico
hist. pravica prve noči diritto della prima notte, ius primae noctis
hist. pravica do krvnega maščevanja faida
hist. pravica paše escatico
hist. pravica košnje erbatico
pren. varuh pravice il custode dell'ordine
jur. pravica miruje, zastara il diritto è sospeso, cade in prescrizione
PREGOVORI:
kdor ima moč, ima tudi pravico il diritto sta sempre dalla parte del più forte
kjer nič ni, še cesar pravico zgubi dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena - prepírati se (-am se) imperf. refl. litigare, altercare, bisticciare, baruffare:
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla; fare questioni di lana caprina
prepirati se zaradi premoženja essere in questione per l'eredità
ta ženska se rada prepira questa donna è molto litigiosa, rissosa
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode - srbéti (-ím) imperf. prudere, sentire prurito (tudi ekst.), pizzicare:
srbi ga opeklina gli prude l'ustione
nos me srbi, jezen bom mi prude il naso, segno che mi arrabbierò
pog. pazi se, me že srbijo dlani, pesti bada che mi sento prudere le mani
pren. ne praskaj se, kjer te ne srbi non ficcare il naso negli affari che non ti riguardano - stráh (-ú) m
1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
čutiti strah avere il batticuore, provare paura
povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
vlivati strah mettere paura, impaurire
umreti od strahu morire di spavento
biti v strahu (v skrbeh)
za koga stare in allarme per qcn.
hud, blazen strah paura terribile, pazza
hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
strah pred smrtjo paura della morte
2. šalj.
strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
le brez strahu! niente paura!
hrom od strahu mezzo morto di paura
biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
psiht. bolezenski strah fobia
psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
PREGOVORI:
strah ima velike oči la paura fa novanta
strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi - tàm adv.
1. lì, là (per lo stato in luogo):
tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo
2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento
3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
tu in tam, tu pa tam qua e là
4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città
5. (na isti stopnji) lì, là:
spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo
6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem - tjà adv.
1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare
2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte
3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là
4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio - trétji (-a -e)
A) numer.
1. terzo (3o, III):
tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)
2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi
3. (pri dnevih v mesecu) tre:
tretji februar il tre febbraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
tretji svet terzo mondo
tretje življenjsko obdobje terza età
rel. tretja božja oseba terza persona divina
rel. tretji red terzo ordine
rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
hist. tretji rajh III Reich
hist. tretji stan terzo stato
lit. tretja oseba terza persona
mat. tretja potenca terza potenza, cubo
mat. tretji koren terza radice, radice cubica
lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
fot. tretji plan terzo piano
tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso
B) trétji (-a -e) m, f, n
voziti v tretji guidare in terza, con la terza
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
v tretje gre rado non c'è due senza tre - vôjska (-e) f
1. voj. esercito, forze armate; truppa, truppe; milizia:
biti v službi v vojski servire nell'esercito
stopiti v vojsko arruolarsi (nell'esercito)
najemniška vojska milizie mercenarie
2. star. guerra:
pred vojsko prima della guerra
med vojsko durante la guerra
3. pog. servizio militare, leva
4. pren. (množica) massa, subisso, valanga; codazzo:
vojska občudovalcev un codazzo di ammiratori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti vojsko litigare, bisticciare
voj. služiti vojsko andare soldato, fare il servizio di leva
hist. črna vojska milizia territoriale
rod vojske armata, arma
kopenska vojska armata di terra
okupacijska vojska esercito di occupazione
redna vojska esercito regolare
zavezniška, sovražnikova vojska le truppe alleate, nemiche
stalna vojska esercito stanziale
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non c'è, non ne toglie neanche la piena - vzéti (vzámem)
A) perf.
1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.
2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!
3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti
4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)
5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare
6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo
7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale
8. farm. prendere (una medicina)
9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono
10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia
11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da
12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità
13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)
C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto - žénska (-e) f donna; signora; pog. femmina; pren. gonna, gonnella:
mlada, temnolasa, vitka ženska una donna giovane, bruna, snella
noseča, poročena ženska donna incinta; donna sposata, maritata
frizer za ženske parrucchiere per signora
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ali bo prišla s teboj tudi tvoja ženska? viene con te anche tua moglie, la tua ragazza?
letati za ženskami, loviti ženske rincorrere le gonnelle, andare a donne
drobcena ženska, ženska velikanka mezza donna, donna cannone
vrla ženska brava donna (tudi iron.)
prefinjena, elegantna ženska donna di classe
svetovljanska ženska donna di mondo
vražje lepa ženska vulg. un pezzo di fica
pren. fatalna ženska femme fatale
ženska je kakor aprilsko vreme donna e luna, oggi serena domani bruna
kjer vrag ne zmore, ženska pripomore la donna ne sa una più del diavolo