Franja

Zadetki iskanja

  • céna (-e) f

    1. prezzo; costo:
    nizka, visoka, pretirana cena prezzo basso, alto, esagerato, esorbitante
    izvozna, nabavna, konkurenčna, reklamna cena prezzo d'esportazione, d'acquisto, di concorrenza, promozionale
    pren. bratovska cena prezzo di favore
    smešno nizka cena prezzo stracciato
    dnevne cene prezzi correnti
    fiksna cena prezzo fisso
    izklicna cena prezzo base (nell'asta)
    proizvodna cena prezzo di costo
    sezonska cena prezzo stagionale
    cena na debelo, na drobno prezzo all'ingrosso, al minuto
    tovarniška cena prezzo di fabbrica
    dejanska cena prezzo effettivo
    ekonomska cena prezzo economico
    fakturna cena prezzo fatturato
    maksimirana cena prezzo calmierato
    lastna cena prezzo di costo
    tržna cena prezzo di mercato
    prednaročniška cena prezzo di sottoscrizione
    gibanje cen andamento dei prezzi
    zamrznjenje cen congelamento dei prezzi
    cene se dvigajo, rastejo, padajo i prezzi aumentano, crescono, calano
    cena se vrti okoli dvajsettisoč tolarjev il prezzo è attorno ai ventimila talleri
    navijati cene far salire i prezzi
    prodajati po znižanih cenah vendere a prezzi ridotti
    popustiti pri ceni accordare, concedere un ribasso
    prodajati pod ceno vendere sotto prezzo
    subvencioniranje cen sovvenzionamento dei prezzi
    spirala cen in mezd la spirale dei prezzi e dei salari

    2. (vrednost, pomembnost) prezzo; pregio; importanza:
    njegov trud uživa majhno ceno la sua opera è poco apprezzata
    pren. tega ne naredim za nobeno ceno non lo faccio a nessun costo
    pren. kaj storiti za vsako ceno fare qcs. ad ogni costo, costi quel che costi
    PREGOVORI:
    lastna hvala cena mala chi si loda s'imbroda
  • cíljati (-am) imperf. pog. puntare, mirare a:
    pren. ciljati na koga alludere a qcn.
    pren. ciljati na kaj ambire, appetire a qcs.
    pren. ciljati visoko mirare alto
  • cúkati (-am) | cúkniti (-em) pog.

    A) imperf., perf.

    1. tirare, strappare

    2. pren. bere, sbevazzare; pren. avt.
    motor cuka il motore grippa
    rib. žarg. riba cuka il pesce abbocca
    pog. cukati se (puliti se)
    za kaj accapigliarsi per qcs.

    B) cúkati (cúka) imperf. impers. dolere; sentire, avere dolori, fitte alle articolazioni:
    cuka me v rami mi duole l'omero, ho fitte all'omero
  • čákati (-am) imperf. ➞ počakati

    1. aspettare, attendere:
    čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
    čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
    lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe

    2. (pričakovati) aspettare:
    čakati otroka aspettare un bambino
    pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
    čakati v vrsti fare la fila per

    3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
    kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende

    4.
    čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
    kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti se čakati farsi attendere
    to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
    na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
    čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
    PREGOVORI:
    kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • část (-í) f

    1. (dostojanstvo, ponos; ugled, veljava, dober glas) onore, decoro; dignità:
    veliko dati na svojo čast tenere molto al proprio onore
    biti komu pod častjo essere per qcn. un punto d'onore a non...
    gre za mojo čast ne va del mio onore
    (kot vljudnostna fraza)
    čast mi je sporočiti Vam ho l'onore di informarla
    'XY'. 'Čast mi je!' 'XY'. 'Piacere!', 'Onorato!'
    omadeževati čast nekoga macchiare, ledere l'onore di qcn.
    delati čast komu fare onore a qcn.
    jur. žalitev, razžalitev časti offesa, oltraggio all'onore

    2. (priznanje veljave, spoštovanje, slava) onore:
    izkazati komu čast onorare qcn.
    storiti kaj komu v čast fare qcs. in onore di qcn.
    šteti si v čast, da essere, sentirsi onorato di, per
    pren. vsa čast jim, pogumno so se borili (agli avversari) tanto di cappello per come si sono battuti

    3. (dejanje v znamenje spoštovanja) onore, onori:
    izkazati komu zadnjo čast rendere gli estremi onori a qcn.
  • če

    A) konj.

    1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
    če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
    če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
    (za izražanje skromnega mnenja) se:
    če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
    (za izražanje ugibanja):
    kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
    komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
    (za izražanje želje, omiljenega ukaza):
    kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
    kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
    stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
    (v eliptičnih izrazih) se:
    prekliči, če ne... ritratta, se no...

    2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
    vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
    če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

    4. (v vzročnih odvisnikih) se:
    jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

    5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
    če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
    prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

    6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
    vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če le sempre che, soltanto che
    če seveda beninteso che
    če sploh seppure

    B) subst. se:
    nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!
  • čez2 prep.

    1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
    skočiti čez jarek saltare il fosso
    odpraviti se čez morje andare oltre oceano
    potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
    tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

    2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
    vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
    durante:
    čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

    3. (za izražanje presežene mere) più di:
    meri čez dva metra misura più di due metri

    4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
    pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
    pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vpiti drug čez drugega gridare confusamente
    pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
    pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
    imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
    pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
    pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
    pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
    pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
    zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
    pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
    čez mero jesti mangiare a crepapelle
    šport. tek čez drn in strn cross country
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione
  • čéz1 adv.

    1. (izraža gibanje na drugo stran) oltre; di là, di qua:
    priti čez attraversare, passare di là

    2. (onkraj) di là, dall'altra parte

    3. (izraža preseženo mero) più, oltre:
    možu je šestdeset let in čez ha sessant'anni e passa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    čez in čez completamente, del tutto
    pog. komu dati kaj čez lasciare qcs. a qcn.
    pog. dati, vreči čez vomitare
    pog. imeti koga čez aver cura di qcn.
    pog. iti čez traboccare
    pog. iti čez (v tujino) passare clandestinamente il confine
    pog. (v ljudskem petju) peti čez crescere di voce
    pog. delati na čez lavorare a forfait
  • čŕhniti (-em) perf.

    1. (spregovoriti, reči) dire:
    ne črhniti niti besedice, niti bele niti črne non fiatare, non aprir bocca

    2. (povedati, omeniti) far motto, accennare:
    glej, da ne boš kaj črhnil! acqua in bocca!
  • čŕka (-e) f

    1. lettera:
    mala, velika črka lettera minuscola (piccola), maiuscola (grande)
    pisane, tiskane črke lettere scritte, stampate
    cirilske, latinske črke lettere cirilliche, latine
    tisk. krepka črka neretto, grassetto
    kurzivna črka (carattere) corsivo

    2. knjiž. ekst. lettera:
    slepo se držati črke zakona attenersi ciecamente alla lettera della legge
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj razumeti po črki intendere qcs. alla lettera
    pren. ostati mrtva črka rimanere lettera morta
    pren. biti zapisano z zlatimi črkami essere scritto a lettere d'oro
  • čŕn (-a -o)

    A) adj.

    1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
    črni lasje capelli neri
    črn maček gatto nero
    črna obleka abito nero
    sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
    črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

    2. (ki je temne barve) nero, scuro:
    črn dim fumo nero
    črne oči occhi neri
    črni kruh pane nero
    črna kava caffè (nero)
    črna moka farina scura
    črno pivo birra scura
    črno vino vino rosso
    svetlolasa ali črna bionda o bruna
    film. črnobeli film film in bianco e nero
    črn od sonca (zagorel) abbronzato
    bot. črni ribez ribes nero
    bot. črna murva gelso nero
    črna redkev rafano nero
    pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
    plačal bo, da bo črn la pagherà cara
    nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

    3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
    črne misli pensieri neri
    črna duša anima nera
    črna ovca pecora nera
    črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

    4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
    črna borza borsa nera, mercato nero
    črni fondi fondi neri

    5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
    črna aristokracija aristocrazia nera
    črna srajca camicia nera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
    pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
    črne bukve libro di magia nera
    rel. črna maša messa funebre
    črna maša (bogokletni obred) messa nera
    publ. črna kronika cronaca nera
    metal. črna metalurgija siderurgia
    polit. črna roka mano nera
    črna smrt peste
    rel. črna suknja sottana, veste talare
    hist. črna vojska milizia territoriale
    publ. črno zlato oro nero
    črni premog carbon fossile
    črni smodnik polvere nera, da sparo
    med. črne koze vaiolo
    igre črni Peter uomo nero
    astr. črna luknja buco nero
    metal. črna pločevina lamiera nera
    pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
    črna knjiga libro nero
    črna obleka abito scuro
    aer. črna skrinjica scatola nera
    min. črni jantar giaietto

    6. bot.
    črna gniloba marciume nero
    črna bil morella (Solanum nigra)
    črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
    črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
    črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
    črna noga gamba nera; ofiobolosi
    črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
    črna pegavost antracnosi
    črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
    črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
    črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    črni pikec antracnosi
    črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
    črni topol pioppo nero (Populus nigra)
    črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
    črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
    črni luk moli (Allium nigra)
    črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

    7. zool.
    črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
    črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
    črni medved baribal (Enarctos americanus)
    črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
    črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
    črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
    črna liska folaga (Fulica atra)
    črni lemur mococo (Lemur)
    črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

    B) črni (-a -o) m, f, n šah.
    črni il nero
    polit. črni in rdeči i neri e i rossi
    kilo črnega un chilo di pane nero
    liter črnega un litro di (vino) rosso
    človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
    nositi črno portare il lutto, essere in lutto
    dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
    ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
    delati se črno pred očmi sentirsi mancare
    delati na črno fare, svolgere lavoro nero
    zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
    ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi
  • čŕno adv. nero, in nero, di nero; a tinte cupe, fosche:
    črno gledati essere di umor nero
    črno gledati na kaj essere pessimista riguardo a
    kaj črno prikazati presentare, dipingere qcs. a tinte fosche
    pog. vse črno jih je sono tantissimi, una folla
  • čŕta (-e) f

    1. linea; riga, rigo:
    narediti, potegniti črto tirare una linea
    debela, tanka črta linea grossa, sottile
    navpična, poševna, vodoravna črta linea verticale, obliqua, orizzontale
    cikcakasta, kriva, ravna črta linea zigzagante, curva, diritta (retta)
    vzporedna črta (linea) parallela
    muz. notna črta rigo musicale
    pog. nogavice brez črte calze senza cucitura

    2. (črti podobna zareza) linea:
    črte na dlani, na roki linee della mano
    črte obraza, na obrazu lineamenti, tratti

    3. (vrsta, linija) fila; linea; voj.
    bojna, obrambna črta prima linea, linea difensiva

    4. (obris, kontura) linea, contorno

    5. gled. cancellazione (del testo)

    6. (osnovna značilnost, poteza) tratto, caratteristica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napraviti črto čez kaj chiudere definitivamente con qcs.; (onemogočiti) impedire, impossibilitare qcs.
    pren. narediti črto pod čem fare il bilancio di qcs.
    (opomba) pod črto (nota) in calce, a piè di pagina
    pren. propasti, uspeti na celi črti fallire, riuscire su tutta la linea
    znajti se na isti črti trovarsi d'accordo, essere dello stesso parere
    razvojna črta direttrice, linea di sviluppo
    aer. zračna črta linea d'aria
    avt. neprekinjena črta striscia continua
    jur. demarkacijska črta linea di demarcazione
    mat. ulomkova črta linea frazionale
    navt. vodna črta linea d'acqua
    ločna črta linea d'arco (della bussola; 11° 15')
    šport. ciljna, startna črta linea d'arrivo, di partenza
  • čúden (-dna -o)

    A) adj.

    1. strano; curioso:
    stvar se mi zdi čudna la cosa mi sembra strana; è curioso
    imeti čuden občutek avere una strana sensazione, una sensazione spiacevole

    2. (ki se po vedenju razlikuje) strano, strambo, stravagante:
    čuden tič, patron un tipo strano; pog. svitato; sagoma

    3. pren. (ki zbuja dvom) strano:
    zahajati v čudno druščino frequentare strane compagnie
    postaviti koga v čudno luč mettere qcn. in una strana luce

    B) čúdno (-ega) n strano:
    nekaj čudnega qualcosa di strano
    je kaj čudnega? che c'è di strano?
    nič ni čudnega non meraviglia
  • čúdo1 (-a, -esa) n

    1. (izreden dogodek, naključje) miracolo, prodigio; meraviglia:
    ni čudo, da ga nihče ne mara non meraviglia che nessuno gli voglia bene

    2. (kar zbuja občudovanje) meraviglia:
    sedem svetovnih čudes le sette meraviglie del mondo

    3. (izreden dosežek) prodigio:
    čudo sodobne tehnike un prodigio della tecnica moderna

    4. (nenavadno bitje ali stvar) essere fantastico, meraviglioso; cosa fantastica, meravigliosa

    5. knjiž. (začudenje, presenečenje) meraviglia, stupore:
    od čuda je izbuljil oči strabuzzò gli occhi dallo stupore

    6. (v medmetni rabi) miracolo; meraviglia:
    čudo božje, kaj si še živ? miracolo! sei ancora vivo?
    (v pravljicah) čudo prečudno meraviglia delle meraviglie
  • čútiti (-im)

    A) imperf. ➞ začutiti

    1. (zaznavati s čutili) sentire:
    čutil je, da ga duši si sentiva soffocare

    2. (nagonsko dojemati, predvidevati, slutiti) sentire:
    živali čutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo

    3. (z zavestjo ugotavljati) sentire, avvertire:
    čutiti je potrebo po boljši organizaciji dela si avverte il bisogno di una migliore organizzazione del lavoro
    v zraku je čutiti pomlad la primavera si sente nell'aria

    4. (imeti čustva, občutke) sentire:
    čutiti žalost sentire, provare dolore
    čutiti kaj do koga sentire qcs. per qcn., amare qcn.
    čutiti s kom (sočustvovati) sentire pietà, compassione per qcn., condividere il dolore di qcn.

    5. (doživljati) sentire, provare, sperimentare:
    begunci najbolj čutijo posledice vojne i profughi sentono più di tutti gli effetti della guerra

    6. (skupaj z glagolskim samostalnikom) sentire, provare:
    čutiti bolečino, lakoto, ljubezen, zadrego sentire, provare dolore, aver paura, provare affetto per; provare imbarazzo, sentirsi imbarazzato

    B) čutíti se (-im se) imperf. refl.

    1. sentirsi:
    ne čutiti se krivega non sentirsi colpevole
    čutiti se srečnega, užaljenega sentirsi felice, offeso

    2. (imeti se za kaj) sentirsi, credersi, ritenersi:
    ne čutim se poklicanega, da bi sodil non mi sento chiamato a giudicare
  • čvékniti (-em) perf.

    1. pejor. ciarlare, blaterare

    2. dire, parlare:
    no, čvekni že kaj su, parla
  • dajáti (dájem)

    A) imperf. ➞ dati

    1. dare:
    dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
    dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
    dajati v najem dare in affitto, affittare
    pog. dajati nazaj restituire

    2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
    dajati v spomin dare in ricordo

    3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
    obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
    delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

    4. (s širokim pomenskim obsegom)
    a) s prislovnim določilom:
    dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
    dajati na trg lanciare sul mercato
    b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
    obleko dajati delat far fare il vestito
    to mi daje misliti ciò mi fa pensare

    5. (plačevati) dare, offrire:
    dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
    (ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

    6.
    dajati mleko (krava) dare il latte
    dajati volno (ovca) dare la lana
    pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
    pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
    dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
    dajati potuho tener mano a qcn.
    dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

    7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
    dajati nauke dare, impartire insegnamenti
    dajati pomoč dare, porgere aiuto
    dajati ukaze dare ordini

    8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
    tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

    9.
    dajati nase tenere alla propria persona

    10. pog. (boleti):
    daje ga želodec gli duole lo stomaco
    daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
    v križ me daje mi duole la schiena
    dajati duška dare sfogo
    dajati prednost čemu preferire qcs.
    dajati (kaj komu)
    iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
    pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
    dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
    dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
    rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
    dajati (predpisati)
    zdravilo dare una medicina
    dajati ime imporre un nome
    dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
    dajati na glasovanje passare ai voti
    dati duška sfogare
    dajati na stran accantonare
    dajati prednost anteporre, preferire
    dati ritem ritmare
    tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
    dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
    dajati v najem noleggiare
    dajati v zakup appaltare

    B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

    1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

    2. (prepirati se) litigare

    3.
    dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere