gŕd (-a -o) adj.
A)
1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio
2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
grdi naklepi cattive intenzioni
grde navade brutte, cattive abitudini
grde besede parole sconce, sgarbate
imeti grd jezik esere una malalingua
evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea
3. (slab) brutto, cattivo:
grda cesta una cattiva strada
grdo vreme brutto, cattivo tempo
grda pomlad primavera piovosa
4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
grdi spomini brutti ricordi
5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
grda bolečina forte dolore
grda napaka errore madornale
grda rana brutta ferita
6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
grd skopuh spilorcio, avaraccio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grd jezik linguaccia
grd padec cascata, capitombolo
grda beseda parolaccia
grda navada andazzo, malvezzo
grda šala bidone, tiro
grda ženska megera
B) gŕdi (-a -o) m, f, n
grdi, grda brutto, brutta
grdo il brutto
tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
spreti se do grdega avere un forte diverbio
hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo
Zadetki iskanja
- islándski (-a -o) adj. geogr. islandese:
min. islandski dvolomec spato d'Islanda
lingv. islandski jezik (lingua) islandese
bot. islandski lišaj lichene d'Islanda (Cetralia islandica) - ísti (-a -o)
A) adj.
1. stesso, medesimo, identico:
rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo
2. pog. (enak) stesso, uguale:
nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
(človek) istih let coetaneo
B) ísti (-a -o) m, f, n
1. isti, ista lo stesso, la stessa
2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima - izplazljiv (-a -o) adj. zool. protrattile:
izplazljiv jezik lingua protrattile - iztégniti (-em) | iztegováti (-újem)
A) perf., imperf. estendere, stendere, allungare:
iztegniti roko stendere la mano
izstegniti vrat allungare il collo
iztegniti jezik dire, spifferare
iztegovati jezike malignare, sparlare
pren. iztegniti pete tirare le cuoia
evf. iztegovati prste rubare, sgraffignare
iztegniti vse štiri od sebe stravaccarsi
evf. iztegovati roko mendicare
pren. iztegovati vrat curiosare, osservare con curiosità
B) iztégniti se (-em se) /iztegováti se (-újem se) perf., imperf. refl. stendersi, sdraiarsi - jéder (-dra -o) adj.
1. (čvrst, krepek) sodo, compatto; robusto:
jedre prsi seno sodo
2. pren. (nazoren, sočen) succoso, denso, sostanzioso, conciso, ricco:
jeder jezik una lingua ricca - jelénov (-a -o) adj. di, del cervo; cervino:
jelenovo meso carne di cervo
jelenova koža pelle di cervo
gastr. jelenova sol carbonato d'ammonio
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale) - jezíček (-čka) m
1. dem. od jezik linguetta
2. (jeziku podoben predmet) linguetta:
jeziček konzerve linguetta apriscatola
muz. jeziček (na instrumentu) linguetta, ancia
jeziček samokresa grilletto
jeziček na tehtnici ago, lametta (della bilancia)
3. anat. ugola;
jeziček mu teče ha la parlantina sciolta
pren. biti jeziček na tehtnici essere l'ago della bilancia - káča (-e) f
1. zool. serpente, serpe, biscia, rettile:
kača se levi il rettile muta pelle
kača se plazi, piči, sika il serpente striscia, morde, sibila
nestrupena, strupena kača serpente non velenoso, velenoso
pren. železna kača treno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gojiti, greti, rediti kačo na prsih nutrire, scaldare una serpe in seno
pren. imeti kačo v žepu essere al verde
pren. imeti jezik kot kača rep avere la battuta pronta, la lingua puntuta
pren. zadeva je kot povest o jari kači una storia che sembra non voler finire
biti strupen kot kača essere una vipera
navadna morska kača serpente di mare (Laticauda laticauda)
rogata kača vipera (Aspis cerastes)
smrtna kača vipera della morte (Acantophis antarticus)
2. pren. lunga fila
3. pejor. (hudoben, zahrbten človek) serpente, serpe; (hudobna ženska) serpe, vipera
4. zool.
morske kače idrofidi (sing. -e) (Hydrophiidae)
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda - káčji (-a -e) adj.
1. di serpente, di vipera:
kačji pik, ugriz morso di serpente
kačji strup veleno di serpente
kačje gnezdo nido di vipere (tudi pren.)
kačja gibčnost pren. agilità del serpente
2. zool.
kačji pastir libellula (Libellula depressa)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kačji jezik lingua velenosa; bot. ofioglosso (Ophioglossum)
bot. kačji les (brogovita) viburno, lantana (Viburnum lantana)
pog. šalj. kačja slina acquavite
bot. kačja črešnja mezereo (Daphne mezereum)
bot. kačja glava succiamele (Orobanche speciosa)
bot. kačja jagoda uva di volpe (Paris quadrifolia)
zool. kačje šilo nerofide (Nerophis ophidion)
bot. kačji jezik albero del pane (Aretocarpus integrifolia)
ekst. kačji lev la scorza del serpente - kátedra (-e) f
1. šol. (stolica in učiteljsko mesto) cattedra:
katedra za slovenski jezik cattedra di lingua slovena
2. redko (govorniški oder) tribuna, podio - kázati (kážem) ➞ pokazati
A) imperf.
1. mostrare, far vedere, esibire; indicare, denunciare:
kazati dokumente esibire i documenti
kazati pot indicare la strada
2. (dajati podatke glede na lego) mostrare, segnare, indicare:
mali kazalec kaže ure, veliki minute la lancetta piccola indica le ore, la grande i minuti
3. (biti izraz, posledica stanj, pojava) mostrare, registrare, denotare:
bilanca kaže izgubo la bilancia denota perdite
4. (v tretji osebi; imeti znake, se da predvideti kaj) promettere, volgere:
letina dobro kaže il raccolto promette bene
vreme kaže na dež il tempo volge al brutto
5. (delati vidno, opazno) mostrare, denotare, denunciare:
obraz je kazal strah il volto denotava paura
fant kaže veliko nadarjenost za glasbo il ragazzo mostra grande talento per la musica
6. pren. (v tretji osebi z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost storiti kaj) bisognare, essere il caso, dovere:
o tem ne kaže govoriti non è il caso di parlare della cosa
niti minute ne kaže izgubljati non bisogna perdere neanche un minuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne kazati svojih let non dimostrare i propri anni
vsemu svetu kazati fige infischiarsi di tutto e di tutti
kazati komu hrbet mostrare a uno la schiena
kazati komu jezik fare le boccacce
na filmskem platnu kazati kavbojca proiettare film western
kazati komu osle fare sberleffi a uno
kazati zobe mostrare i denti
streha kaže rebra il tetto è in cattivo stato
kazati dobro voljo dimostrare buona volontà
kazati za kom s prstom mostrare a dito qcn.
slabo kaže le cose si mettono male
B) kázati se (kážem se) imperf. refl.
1. mostrarsi, farsi vedere
2. pren. trasparire:
iz njegovega jecljanja se je kazala zadrega del suo balbettio traspariva l'imbarazzo
kazati se v obrisih delinearsi - klepáti (klépljem) imperf. ➞ sklepáti
1. (ostriti rezilo) affilare
2. (obdelovati pločevino) lavorare lamiere, lamierini
3. battere
4. strimpellare (il pianoforte); dattilografare; tartassare la macchina da scrivere
5. arrancare
6. pren. mangiare (male e uniforme)
7. lov. cantare, chioccolare (del gallo cedrone)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
klepati mlinski kamen rigare la macina
klepati o kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn.
klepati tuji jezik parlucchiare una lingua straniera
klepati verze comporre (brutti) versi, spoetare - knjížen (-žna -o) adj.
1. del libro, dei libri; librario:
knjižni hrbet, ovitek dorso, risvolto del libro
knjižna omara libreria
knjižna polica scaffale dei libri
knjižni katalog catalogo (dei libri)
pren. knjižni molj topo di biblioteca
knjižni sejem fiera del libro
2. letterario
3. lingv. standard:
knjižni jezik lingua standard
4. di contabilità, contabile;
knjižni stroj macchina contabile - kónjski (-a -o) adj.
1. di cavallo, dei cavalli; cavallino, equino:
konjska nozdrv frogia
konjski hrbet, rep dorso, coda di cavallo
konjski gnoj cavallino
konjski prekupčevalec mercante di cavalli
konjski šport ippica
konjsko dirkališče ippodromo
konjska odeja sago
šport. konjska ograda paddock
konjska oprava correggiame
konjska oprema finimenti
2. pejor. equino, da cavallo:
konjski obraz una faccia equina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti kot konjska smrt essere magro come uno stecco, brutto come il diavolo
biti zmeraj na cesti kot konjska figa essere sempre per strada, in giro
fiz. konjska moč cavallo vapore
zool. konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hyppobosca equina)
šah. konjska končnica finale di cavalli
bot. konjska kumina cumino dei prati, tedesco (Carum cervi)
zool. konjska pijavka sanguisuga (Haemopis sanguisuga)
zool. konjski zolj gastrofilo equino (Gastrophilus equi)
zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)
zool. konjska antilopa ippotrago (Hippotragus)
bot. konjska meta mentastro (Mentha aquatica)
konjska para rozza
zool. konjska pijavka emopide
vet. konjska smrkavost mal del verme
konjska vprega pariglia
bot. konjski česnik scordio (Teucrium scordium)
konjski grah afaca, vetriolo (Lathyrus aphaca)
zool. konjski jezik ippoglosso (Hippoglossus hippoglossus)
hist. konjski oklep barda
konjski pastir buttero
konjski ščipalnik torcinaso
vet. konjsko hrkanje corneggio - konvencionálen (-lna -o) adj.
1. convenzionale:
konvencionalen jezik linguaggio convenzionale
konvencionalne besede parole convenzionali, discorso convenzionale
2. knjiž. (dogovorjen, dogovoren) convenzionale, usuale, tradizionale:
konvencionalna oborožitev armamento convenzionale
konvencionalna znamenja segni convenzionali - korékten (-tna -o) adj. corretto; pulito:
korektno vedenje comportamento corretto
korektni jezik lingua corretta - krêpek | krepák (-pka -o)
A) adj.
1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
krepek mož uomo robusto
2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
krepek odriv, udarec spinta, colpo forte
3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
beli in krepki zobje denti bianchi e forti
4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
bila je krepka v telo era di costituzione robusta
krepek dedec marcantonio
5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
krepek zajtrk una buona colazione
gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé
6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
krepek požirek lungo sorso
krepek spanec duro sonno
krepek vonj forte odore, profumo
krepke barve colori intensi
krepek glas, smeh voce, riso squillante
7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa
8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
krepka kletev una bestemmia grossolana
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
plačati krepek milijon pagare un milione e passa
imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
pren. krepka laž grossa bugia
tisk. krepka črka grassetto
B) krêpki (-a -o) m, f, n
dati (komu)
nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa - krotíti (-ím) imperf. ➞ ukrotiti
1. domare, addomesticare:
krotiti leve, tigre domare leoni, tigri
2. pren. domare (il fuoco)
3. pren. (obvladati, zadrževati) domare, frenare, controllare; moderare:
krotiti jezo, strast frenare la stizza, le passioni
krotiti smeh frenare il riso
krotiti jezik frenare, moderare la lingua - lahkôten (-tna -o) adj.
1. leggero
2. ekst. agile, sciolto, vivace:
lahkoten jezik linguaggio agile, vivace
3. (umetniško nezahteven) di svago, divertente