Franja

Zadetki iskanja

  • pojésti (-jém) perf. ➞ jesti

    1. mangiare; ekst. consumare, spolverare, spazzare

    2. pren. consumare; divorare:
    ves dobiček je pojedla inflacija tutto il profitto se l'è divorato l'inflazione
    pojesti besedo, obljubo mancare, venir meno alla parola, alla promessa
    saj ga bodo uši pojedle è un pidocchioso
    pojesti hudiča in pol mangiare a crepapelle, a quattro palmenti
    pojesti imetje dilapidare un patrimonio
    pojesti vso modrost z veliko žlico darsi arie di saccentone, sapere dove il diavolo tiene la coda
    pojesti koga z očmi mangiarsi uno con gli occhi
    biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi
  • prídno adv.

    1. diligentemente, con diligenza:
    pridno se učiti studiare con diligenza

    2. (pogosto) spesso; incessantemente; molto:
    pridno jesti in piti mangiare e bere ingordamente
  • ptíček (-čka) m dem. od ptič uccelletto, uccellino:
    jesti kot ptiček mangiare come un uccellino
    živeti kot ptiček na veji vivere libero e spensierato
    pren. ptiček je ušel (policiji) il ladruncolo, il criminale è uccel di bosco
    gastr. telečji ptički uccelletti scappati
    PREGOVORI:
    še tak ptiček se enkrat ujame tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino
  • ríčet (-a) m gastr. zuppa d'orzo; pog.
    jesti ričet essere in gattabuia
    pojdi v ričet e va' a farti friggere, va' al diavolo
  • slást (-í) f

    1. appetito:
    jesti s slastjo mangiare con appetito
    iti v slast piacere

    2. ekst. desiderio, brama

    3. pren. delizia, piacere:
    slasti življenja i piaceri, le delizie della vita
  • srcé (-á) n

    1. anat. cuore:
    srce bije, utripa il cuore batte, palpita
    imeti zdravo srce avere un cuore sano
    zbadati pri srcu sentire punture al cuore
    bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
    (v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
    nositi otroka pod srcem essere incinta
    pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
    pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
    poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
    srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
    od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

    2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
    iz srca se nasmejati ridere di cuore
    od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
    biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

    3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
    imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
    materino zlato srce il cuore d'oro della madre

    4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
    srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
    srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

    5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
    mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
    strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
    sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

    6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

    7. igre (igralna karta) cuori

    8. les. cuore del legno, durame
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
    od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
    ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
    pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
    namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
    podariti komu srce dare il cuore a qcn.
    imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
    izgubiti srce innamorarsi perdutamente
    lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
    nositi srce na dlani avere il cuore in mano
    odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
    izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
    komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
    pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
    (preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
    govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
    pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
    položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
    potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
    pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
    povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
    jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
    rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
    lectovo srce cuore di panpepato
    žel. srce kretnice cuore dello scambio
    med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
    presaditi srce fare il trapianto del cuore
    umetno srce cuore artificiale
    aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • ték2 (-a) m appetito:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    pokvariti, vzeti tek guastare, rovinare, far perdere l'appetito
  • têžek | težák (têžka -o)

    A) adj.

    1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
    težek kot svinec pesante come il piombo
    težek zimski plašč cappotto pesante
    težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
    težka industrija industria pesante

    2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
    težki tovornjaki autocarri pesanti
    težko pohištvo mobili massicci

    3. (ki izraža telesni napor) pesante:
    težki koraki passi pesanti
    težko dihanje respiro affannoso

    4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
    težek poklic professione difficile
    težka naloga compito difficile, arduo
    za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

    5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
    težka bolezen malattia grave
    težka naloga incarico gravoso
    težka resnica verità sgradevole
    težek poraz dura sconfitta

    6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
    težka izguba una perdita grave, penosa
    težka slutnja un brutto presentimento

    7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
    težek zrak aria pesante
    težek molk un pesante silenzio

    8. (hud) grave, forte:
    težka žalitev offesa grave
    težki davki forti tasse

    9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
    težek ranjenec ferito grave
    težek tat un fior di malandrino
    vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

    10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
    pog. težka hrana cibi pesanti

    11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
    težek otrok un bambino difficile
    pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
    govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
    pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
    pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
    pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
    rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
    pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
    pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
    imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
    pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
    pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
    pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
    šport. težka atletika atletica pesante
    voj. težka artilerija artiglieria pesante
    voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
    voj. težki top cannone pesante
    voj. težko orožje armi pesanti
    šport. težka kategorija categoria pesante
    metal. težka kovina metallo pesante
    težka ječa carcere duro
    težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
    težka prst terra argillosa
    metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
    kem. težka voda acqua pesante
    strojn. težki bencin benzina pesante
    grad. težki beton calcestruzzo ordinario
    les. težki les legno duro
    kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
    strojn. težko olje olio pesante
    težko motorno kolo maximoto
    med. težka sapa polipnea
    pren. težki kalibri gli alti papaveri

    B) têžki (-a -o) m, f, n
    brati kaj težkega leggere cose serie
    ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
    težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
  • téžji (-a -e)

    A) adj. komp. od težek (ki ima določeno značilnost v precejšnji meri) grave; difficile; grosso:
    težji bolnik, ranjenec malato, ferito grave
    policija je prijela dva težja tatova la polizia ha arrestato due pezzi grossi del crimine
    fant je težji primer è un ragazzo difficile

    B) téžji (-a -e) m, f, n (cibo) pesante; il difficile:
    ne jesti nič težjega non mangiare cibi pesanti
    od lažjega k težjemu dal (più) facile al (più) difficile
  • trí | tríje numer.

    1. tre:
    korakati po tri in tri marciare in file per tre
    delati v treh izmenah lavorare in tre turni
    čakati do treh aspettare fino alle tre
    drama v treh dejanjih dramma in tre atti
    tri dimenzije le tre dimensioni
    šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

    2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
    spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
    počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
    živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
    pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
    delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
    en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
    lingv. tri pike puntini
    rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
    šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
    PREGOVORI:
    za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium
  • vólk (-a) m

    1. zool. lupo (Canis lupus):
    volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
    krdelo volkov branco di lupi
    pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
    pren. jesti kot volk mangiare voracemente
    volk in volkulja il lupo e la lupa

    2. pejor. belva

    3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

    4. (v predik. rabi)
    biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

    5. med. lupus

    6. pog. kem. zeleni volk verderame

    7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
    volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    navt. morski volk lupo di mare
    pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
    zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
    zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
    pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
    volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
    človek človeku volk homo homini lupus
  • vsevprék adv.

    1. sottosopra, alla rinfusa; qua e là; dappertutto

    2. reciprocamente, a vicenda; tutt'insieme:
    vsevprek so se objemali in poljubljali si abbracciavano e baciavano tutt'insieme

    3. tutto, indistintamente:
    jesti vsevprek mangiare tutto
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zastónj adv.

    1. gratis, gratuitamente:
    dobiti kaj zastonj ricevere qcs. gratis
    jesti in piti zastonj mangiare e bere a sbafo

    2. pog. (zaman) invano, vanamente:
    zadovoljen je bil, da se ni trudil zastonj era soddisfatto di non aver faticato invano
  • zató

    A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
    termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
    rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
    če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
    razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
    uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
    to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

    B) zató konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
    bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

    2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
    piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

    3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
    zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

    4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
    zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria
  • zelèn (-êna -o)

    A) adj.

    1. verde; verdeggiante:
    zeleno listje foglie verdi
    bledo, rjavo, svetlo zelen verde pallido, marrone, chiaro
    grahasto, olivno, smaragdno, steklenično zelen verde pisello, oliva, smeraldo, bottiglia
    zelena polja campagna verde
    zeleni pas zona verde

    2. pren. verde, acerbo, immaturo; imberbe:
    jesti zeleno sadje mangiare frutta acerba
    zelena leta verde età

    3. pren. (zelo bled) pallido, smorto, verde:
    biti zelen od zavisti, strahu, jeze farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prižgati zeleno luč dare il beneplacito, il benestare
    pren. sesti za zeleno mizo sedere al tavolo delle trattative
    pren. priti na zeleno vejo riprendersi (economicamente), essere a cavallo
    bot. zelene alge alghe verdi, clorofite (sing. -e) (Chlorophyta)
    zool. zelena bičevnica driofide (Dryophis)
    pren. lov. zelena bratovščina i cacciatori
    kem. zelena galica vetriolo verde, solfato ferroso
    bot. zelena jelša ontano verde (Alnus viridis)
    bot. zelena lupina (pri orehih) mallo
    bot. zelena mušnica tignosa verde (Amanita phalloides)
    zool. zelena rega raganella (Hyla arborea)
    gastr. zelena solata insalata verde
    zool. zelena žolna picchio verde (Picus viridis)
    fot. zeleni filter filtro verde
    pog. hist. zeleni kader imboscati, disertori (dell'esercito austriaco nella I guerra mondiale)
    pog. kem. zeleni volk (bakrov acetat) acetato di rame, verderame
    zeleno steklo vetro da bottiglia

    B) zelêni (-a -o) m, f, n polit.
    na volitvah so zmagali zeleni i verdi hanno vinto alle elezioni
    suša je uničila vse zeleno la siccità ha danneggiato tutto il verde
    biti v zelenem essere vestito di verde
    inter. tristo zelenih! mille diavoli!
  • žába (-e) f

    1. zool. rana (Rana);
    žabe kvakajo, regljajo le rane gracidano
    žabe in krastače le rane e i rospi
    gastr. jesti žabe mangiare cosce di ranocchia
    piti kot žaba bere come una spugna
    zool. barska žaba rana arvale (Rana arvalis)
    zool. zelena žaba rana verde, ranocchio (Rana esculenta)
    zool. žabe anuri (sing. -o) (Anura)

    2.
    človek žaba uomo rana

    3. pejor. ranocchio

    4. hipok. ranocchio

    5. obl. (otroško enodelno oblačilo) pagliaccetto; pog. (ženske hlačne nogavice) collant
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    plavati žabo nuotare a rana
    teh. urejati pločnik z žabo sistemare il marciapiede con la mazzeranga
    pren. gledati koga kot žaba jajce guardare, fissare qcn. con occhi stralunati
    napihovati se kot žaba darsi arie, essere un pallone gonfiato
    biti komu mar kakor žabi za lešnik non importargliene un fico secco