Franja

Zadetki iskanja

  • kázati (kážem) ➞ pokazati

    A) imperf.

    1. mostrare, far vedere, esibire; indicare, denunciare:
    kazati dokumente esibire i documenti
    kazati pot indicare la strada

    2. (dajati podatke glede na lego) mostrare, segnare, indicare:
    mali kazalec kaže ure, veliki minute la lancetta piccola indica le ore, la grande i minuti

    3. (biti izraz, posledica stanj, pojava) mostrare, registrare, denotare:
    bilanca kaže izgubo la bilancia denota perdite

    4. (v tretji osebi; imeti znake, se da predvideti kaj) promettere, volgere:
    letina dobro kaže il raccolto promette bene
    vreme kaže na dež il tempo volge al brutto

    5. (delati vidno, opazno) mostrare, denotare, denunciare:
    obraz je kazal strah il volto denotava paura
    fant kaže veliko nadarjenost za glasbo il ragazzo mostra grande talento per la musica

    6. pren. (v tretji osebi z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost storiti kaj) bisognare, essere il caso, dovere:
    o tem ne kaže govoriti non è il caso di parlare della cosa
    niti minute ne kaže izgubljati non bisogna perdere neanche un minuto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne kazati svojih let non dimostrare i propri anni
    vsemu svetu kazati fige infischiarsi di tutto e di tutti
    kazati komu hrbet mostrare a uno la schiena
    kazati komu jezik fare le boccacce
    na filmskem platnu kazati kavbojca proiettare film western
    kazati komu osle fare sberleffi a uno
    kazati zobe mostrare i denti
    streha kaže rebra il tetto è in cattivo stato
    kazati dobro voljo dimostrare buona volontà
    kazati za kom s prstom mostrare a dito qcn.
    slabo kaže le cose si mettono male

    B) kázati se (kážem se) imperf. refl.

    1. mostrarsi, farsi vedere

    2. pren. trasparire:
    iz njegovega jecljanja se je kazala zadrega del suo balbettio traspariva l'imbarazzo
    kazati se v obrisih delinearsi
  • kráj1 (-a) m

    1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
    odročen kraj luogo fuori mano
    domači, rodni kraj luogo, suolo natio
    kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
    letoviški, turistični kraj località turistica
    kopališki kraj località balneare

    2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
    kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
    gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
    topli, hladni kraji zone calde, fredde
    močvirnat kraj zona paludosa

    3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
    težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
    kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
    spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
    na kraju samem sul luogo stesso

    4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
    stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
    na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
    dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
    od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
    avgust gre h kraju agosto sta per finire
    biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
    biti pri kraju essere alla fine
    dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
    govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
    iti (s kom)
    h kraju essere al lumicino
    ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
    niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
    prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
    priti komu do kraja convincere uno
    strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
    namembni kraj destinazione
    lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
    rel. sveti kraji luoghi santi
  • krétnja (-e) f

    1. mossa, gesto:
    nagle, umirjene kretnje gesti rapidi, bruschi; gesti calmi
    hlastna, jezna, nervozna kretnja gesto brusco, nervoso
    obredne kretnje gesti rituali
    govoriti s kretnjami parlare a gesti

    2. knjiž. (dejanje, ukrep) gesto, atto; provvedimento:
    simbolična kretnja atto, gesto simbolico
  • krváv (-a -o) adj.

    1. di sangue, insanguinato, sanguinolento, sanguinoso, cruento; rosso sangue:
    krvave roke mani insanguinate
    gastr. krvava klobasa sanguinaccio
    gastr. krvav telečji zrezek filetto di vitello al sangue
    krvavi boji combattimenti sanguinosi
    krvava zarja un'aurora rosso sangue

    2. pren. grande; stridente; estremo; guadagnato con grande fatica:
    to je v krvavem nasprotju è in stridente contrasto
    govoriti s krvavo resnobo parlare con estrema serietà
    plačevati krvave denarje pagare con denaro sudato, faticato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potiti krvavi pot sudare sangue
    pren. jokati krvave solze soffrire le pene dell'inferno
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    roke imeti krvave do komolcev grondare sangue, avere le mani lorde di sangue
    med. krvava griža dissenteria
    zool. krvava uš pidocchio del melo (Eriosoma lanigerum)
    hist., jur. krvavi denarič riscatto
    bot. krvavi mlečnik celidonia (Chelidonium maius)
    hist. krvavo sodišče tribunale del sangue
    otr. krvavo stegno baubau
  • lahkomíselno adv. sconsideratamente, sventatamente; allegramente:
    lahkomiselno zapraviti premoženje dilapidare allegramente un patrimonio
    lahkomiselno govoriti frivoleggiare
  • lájna (-e) f

    1. muz. organetto di Barberia, carillon

    2. pejor. tiritera, cantilena, antifona, musica, solfa:
    zmeraj govoriti isto lajno ripetere sempre la stessa antifona
    vedno ista lajna la solita solfa
  • látovsko adv.
    govoriti (po) latovsko parlare in gergo, parlare arabo
  • lógičen (-čna -o) adj.

    1. logico; ragionato:
    logični pojmi, principi concetti, principi logici
    logično sklepanje deduzione logica
    govoriti brez logične zveze parlare senza nesso logico, a vanvera

    2. (ki se glede na stanje pričakuje) logico, ragionevole; ovvio:
    logičen razvoj sviluppi logici
    jur. logična razlaga interpretazione logica
    elektr. logični elementi circuiti logici
    logično sklepanje ragionamento filato
  • málo adv.

    1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
    malo po domače zaplesati fare quattro salti
    malo znani kraji luoghi poco conosciuti
    povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
    malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
    malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
    bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti

    2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
    še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)

    3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
    malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
    malo hvaležna naloga un compito ingrato

    4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
    še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'

    5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
    denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti

    6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
    malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
    pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
    kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
    ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    malo norčav pazzerello
    malo verjeten improbabile, inverosimile
    malo znan malnoto
    pog. malo pokvariti sciupacchiare
    malo prodati vendicchiare
    malo razumeti intendicchiare
    PREGOVORI:
    dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
    veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva
  • mànj adv.

    1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
    biti manj razvit essere meno sviluppati
    govoriti manj razločno parlare meno distintamente
    manj besedi! meno chiacchiere!
    manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più

    2. (izraža manjšo količino) meno:
    imeti manj denarja avere meno soldi

    3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
    drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti

    4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
    manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo

    5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
    deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro

    6. šah.
    s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
    prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
    tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
    dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
    imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
    več ali manj più o meno
    ne bolj ne manj né più né meno
    manj pomemben secondario
    manj važen accessorio, minore
    manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio
  • metafórično adv. metaforicamente, per traslati:
    govoriti metaforično parlare per traslati
  • mímo

    A) adv. accanto, davanti:
    hoditi, iti mimo passare davanti
    nobenega avtomobila ni mimo non c'è, non passa nessuna automobile
    biti mimo passare
    pog. pogledati mimo non guardare negli occhi
    udariti, ustreliti mimo fare un buco nell'acqua
    obišči nas, če prideš mimo vieni a trovarci, se passi da queste parti
    glavno delo je že mimo il grosso del lavoro è fatto

    B) mímo prep.

    1. accanto a, davanti:
    šel je mimo mene, ne da bi me pogledal mi è passato accanto senza degnarmi di uno sguardo

    2. star. (kljub) malgrado:
    vojna se je začela mimo vseh prizadevanj za mir la guerra scoppiò malgrado tutti gli sforzi per evitarla

    3. star. (razen) eccetto, fuorché, all'infuori di:
    ne zna drugega jezika mimo materinega non sa altra lingua all'infuori di quella materna

    4. star. (s primernikom, v pomenu 'kakor') che, di:
    lepša je mimo vseh è la più bella di tutte
    ne moremo mimo tega dejstva non possiamo ignorare il fatto
    govoriti drug mimo drugega parlarsi senza capirsi
    privilegiji, pridobljeni mimo veljavnih predpisov privilegi conseguiti in dispregio delle norme vigenti
  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
  • múčno adv.

    1. penosamente; faticosamente; lento, lentamente:
    čas se je mučno vlekel il tempo scorreva lento

    2. biti mučno (v povedni rabi) disturbare, essere penoso; dispiacere, urtare:
    mučno je govoriti o teh stvareh è penoso parlare di queste cose
    mučno mu je bilo, ko so ga vsi gledali lo urtava, gli dispiaceva che tutti lo guardassero
  • načéz adv. a forfait, forfetariamente:
    delati načez lavorare a forfait
    govoriti načez parlare in modo generico
  • nakíčeno adv. in modo (eccessivamente) ornato, leziosamente, affettatamente:
    govoriti nakičeno parlare con affettazione, in punta di forchetta
  • naokóli adv. (okoli) attorno, tutt'intorno; pog.
    leto je brž naokoli un anno passa presto
    govoriti naokoli (okolišiti) usare giri di parole, perifrasi
    pog. priti naokoli venir a trovare
  • napól adv. (a) metà; mezzo; semi-:
    napol prazen semivuoto
    govoriti napol za šalo, napol zares parlare metà per scherzo, metà sul serio
    vrniti se napol živ ritornare semivivo, mezzo morto
    narediti kaj napol fare le cose a metà
    biti napol mrtev od strahu essere mezzo morto di paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napol barbarski semibarbaro
    napol divji semiselvaggio
    napol gnil (sadež) mezzo
    napol nag seminudo
    napol oblečen semivestito
    napol plešast spellacchiato
    napol pokrit semicoperto
    napol resen semiserio
    napol suh seccaticcio
    napol svetel semilucido
    napol ugasel semispento
    napol zaprt semichiuso
    napol zrel semiacerbo
  • nasplòh adv. in genere, generalmente; comunemente:
    knjige berejo nasploh najmlajši i libri li leggono in genere i giovanissimi
    govoriti o gospodarstvu nasploh in o kmetijstvu še posebej parlare di economia in genere e di agricoltura in particolare
  • nàš (náša -e)

    A) adj. nostro:
    naš avto la nostra auto
    naša hvaležnost la nostra gratitudine
    naši predniki i nostri antenati
    naše omizje la nostra tavolata
    naše morje il nostro mare
    junak našega romana il protagonista del nostro romanzo
    našega štetja (n. št.) dopo Cristo (d. C.)
    pred našim štetjem (pr. n. št.) avanti Cristo (a. C.)
    umetnost našega časa l'arte del nostro tempo
    v naših časih je bilo drugače ai nostri tempi era diverso
    v našem primeru nel nostro caso, nel caso in questione
    pog. tat bo kmalu naš il ladro sarà presto catturato
    pog. govoriti po naše parlare la nostra lingua

    B) náši (-a -e) m, f, n
    naši so zmagali hanno vinto i nostri
    tu ni nič našega qui non c'è niente di nostro
    hodi po našem è, si trova sul nostro (podere, terreno e sim.)