Franja

Zadetki iskanja

  • ójničen (-čna -o) adj.

    1. della stanga, a stanga:
    ojnični jermen tirella

    2. teh. della biella:
    ojnična glava testa di biella
  • pléšast (-a -o) adj.

    1. calvo:
    plešasta glava pelata; šalj. rapa

    2. pren. brullo, incolto
  • počíti (počíjem) | počívati (-am) perf., imperf.

    1. riposare, riposarsi; (spati, ležati) dormire; evf. (biti pokopan) riposare, giacere, essere sepolto:
    evf. tukaj počiva ... qui giace...
    počivati v miru riposare in pace

    2. (biti v stanju neaktivnosti) riposare; essere fermo:
    počivati na lovorikah riposare sugli allori
    pustiti zemljo počivati lasciar riposare la terra
    stroji počivajo le macchine sono ferme

    3. (biti, ležati) riposare, posare:
    otrokova glava je počivala na materinih prsih la testa del bambino riposava sul seno della madre
    PREGOVORI:
    nesreča nikoli ne počiva i guai non occorre chiamarli
  • pŕsi (-i) f pl. anat. petto, seno; ekst.
    ženske prsi seno, mammella; knjiž. precordio
    stiskati otroka k prsim stringere il bambino al petto
    kosmate, široke prsi petto villoso, poderoso
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    pripeti odlikovanje na prsi appuntare la medaglia al petto
    čutiti bolečino v prsih sentire dolori al petto
    iz prsi se mu je iztrgal krik un grido proruppe dal petto
    hraniti otroka pri prsih allattare il bambino, avere il bambino al petto
    imeti lepe prsi avere un bel seno
    glava mu leze na prsi sta per addormentarsi, appisolarsi
    pren. trkati se po prsih battersi il petto, gloriarsi
    pren. gojiti, rediti gada na prsih allevare, scaldare una serpe in seno
    voj. boj prsi ob prsi combattimento corpo a corpo
    trebuh noter, prsi ven! (povelje) pancia in dentro, petto in fuori!
  • radìč (-íča) m vrtn. radicchio, cicoria:
    rdeči radič radicchio rosso
    glava radiča mazzocchio, cespo, ciuffo, tallo di radicchio, di cicoria
  • rísba (-e) f

    1. disegno; schizzo; tisk. vignetta

    2. um. disegno:
    risba s svinčnikom, ogljem disegno a matita, a carbone
    pastelna risba disegno a pastello
    risba z rdečo kredo sanguigna
    risba s tušem disegno a china
    tehnična risba disegno tecnico
    glava risbe intestazione del disegno
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • snemálen (-lna -o) adj. di, da presa; di registrazione, di incisione:
    snemalna kamera macchina da presa
    snemalni studio sala di registrazione
    snemalna glava testina di registrazione
    film. snemalna knjiga sceneggiatura
  • soláta (-e) f

    1. vrtn. lattuga (Lactuca sativa), insalata:
    glava, listi solate cespo, foglia di lattuga

    2. gastr. insalata:
    mešana solata insalata mista
    surova, kuhana solata insalata cruda, cotta
    fižolova, krompirjeva, kumarična, paradižnikova solata insalata di fagioli, di patate, di cetrioli, di pomodori
    mesna solata carne lessa in insalata
    ruska solata insalata capricciosa
    sadna solata macedonia di frutta
    morska solata lattuga marina (Ulva lactuca)
  • spočít (-a -o) adj. riposato; ekst. fresco:
    spočita glava mente fresca
  • teló (-ésa) n

    1. corpo; fisico:
    golo, mišičasto telo corpo nudo, muscoloso
    človeško, živalsko telo corpo umano, animale
    glava in drugi deli telesa la testa e le altre parti del corpo
    telo in duh il corpo e lo spirito
    z lastnim telesom zaščititi koga fare a qcn. scudo col proprio corpo
    prostitutke prodajajo svoje telo le prostitute vendono il proprio corpo

    2. (trup) corpo

    3. fiz., astr. corpo; grave:
    črno telo corpo nero
    plinasta, tekoča, trdna telesa corpi gassosi, liquidi, solidi
    nebesna telesa corpi celesti
    težnost teles gravità dei corpi
    padanje teles caduta dei gravi

    4. (določena priprava kot funkcijska celota)
    eksplozivno telo ordigno esplosivo
    ogrevalno telo radiatore
    svetilno telo corpo luminoso

    5. organo, ente; corpo:
    politična, predstavniška, skupščinska telesa organi politici, rappresentativi, assembleari
    posvetovalno telo organo consultivo
    volilno telo corpo elettorale
    zakonodajno telo organo legislativo

    6. mat. solido:
    prostornina telesa il volume di un solido
    kocka, valj in druga (geometrijska) telesa il cubo, il cilindro e gli altri solidi

    7. rel.
    Rešnje telo il Santissimo Sacramento; l'eucaristia; (praznik) Corpus Domini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za kaj z dušo in telesom accettare qcs. anima e corpo, senza riserve
    anat. maternično telo corpo uterino
    jur. zemljiškoknjižno telo corpo catastale
  • tírnica (-e) f

    1. rotaia:
    tramvajske, železniške tirnice rotaie del tram, della ferrovia, delle ferrovie

    2. guida, binario:
    tirnice za zavese binario da tenda

    3. fiz. traiettoria

    4. pren. binario:
    teči po starih tirnicah correre sui vecchi binari
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    glava, noga tirnice fungo, suola della rotaia
    kontaktna tirnica sbarra collettrice
    vodilna tirnica controrotaia
    strojn. žerjavna tirnica rotaia sospesa
  • tírničen (-čna -o) adj. di, della rotaia:
    tirnična glava fungo della rotaia
  • tvój (tvôja -e)

    A) adj.

    1. tuo:
    tvoja krivda la tua colpa
    tvoj otrok il tuo bambino

    2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos) tuo:
    ti in tvoj šport! tu e il tuo sport!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tvoj čas šele prihaja la tua ora sta appena venendo
    pog. ona ni tvoj tip non è il tuo tipo, non è la ragazza che fa per te
    na tvojem mestu al posto tuo, se fossi in te
    ne ločiti, kaj je moje, kaj tvoje non distinguere fra il tuo e il mio
    tvoja glava, tvoj svet decidi come ti par meglio
    delati po tvoje fare come dici, proponi tu

    B) tvój (tvôja -e) pron. pog.
    tvoj, tvoja tuo marito, tua moglie
    tvoje il tuo, la tua proprietà
    pri hiši ni nič tvojega in casa non c'è niente di tuo
    pog. naj bo po tvojem e vada, e sia come vuoi tu
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • vijáčen (-čna -o) adj. di, della vite:
    vijačna glava testa della vite
    vijačni navoj filetto della vite
    strojn. vijačna črpalka pompa a elica
    navt. vijačna gred albero portaelica
    žel. vijačna spenjača tenditore
    vijačna stiskalnica torchio a vite
    elektr. vijačna varovalka fusibile a vite
    strojn. vijačni ključ voltamaschio
    teh. vijačni mehanizem meccanismo a vite volvente
    navt. vijačni pogon propulsione a elica
    šport. vijačni skok vite
    strojn. vijačni žebelj vite-chiodo
    vijačno dvigalo martinetto a vite
    teh. vijačno kolo ruota ipoide
  • viják (-a) m

    1. teh. vite:
    navoj, steblo, glava vijaka il filetto, il gambo, la testa della vite
    jeklen, medeninast vijak vite d'acciaio, di ottone
    lesni vijak vite da legno
    samorezni vijak vite autofilettante
    vezni vijak vite di collegamento
    mikrometrski vijak vite micrometrica
    zatični vijak vite prigioniera
    ključ za vijak voltamaschio
    pren. priviti davčni vijak aumentare, inasprire la pressione fiscale

    2. teh. pala (del ventilatore); muz. pirolo; šport. vite;
    ladijski, letalski vijak elica della nave, dell'aereo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strojn. korak vijaka il passo della vite
    teh. Arhimedov vijak vite d'Archimede
    strojn. brezkončni vijak vite senza fine
    diferenčni vijak vite differenziale
    stebelni vijak vite prigioniera
    hist. palčni vijak strettoio (strumento di tortura)
  • vpenjálen (-lna -o) adj. tenditore, di serraggio:
    vpenjalna čeljust morsetto, ganascia
    vpenjalna glava mandrino di serraggio
    vpenjalni okvir telaio
  • vròč (vróča -e) adj.

    1. caldo, bollente:
    vroča juha brodo caldo
    vroč veter vento caldo

    2. accaldato, caldo, scottante:
    vroč ne smeš piti mrzle vode quando sei accaldato, è meglio non bere acqua fredda
    čelo je bilo vroče aveva la fronte che scottava

    3. caldo, appassionato, sensuale:
    vroč objem, poljub un abbraccio, un bacio appassionato

    4. impetuoso, focoso, passionale:
    vroč temperament temperamento focoso

    5. entusiasta, accanito;
    vroč privrženec gibanja un aderente entusiasta del movimento

    6. aspro, duro, intransigente:
    vroča polemika aspra polemica

    7. intenso, caloroso, cocente, profondo, vivo, fervido:
    vroča želja vivo desiderio
    vroča molitev fervida preghiera

    8. (nevaren, neprijeten) duro, caldo, pericoloso:
    poročal je z najbolj vročih krajev fu corrispondente dai posti più caldi

    9. scottante, grave, urgente:
    vroči družbeni problemi i gravi problemi della società
    izogibati se vročih tem evitare temi scottanti

    10. metal. a caldo:
    vroče kovanje, valjanje, vlečenje fucinatura, laminatura, trafilatura a caldo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nositi vroče hlačke portare i hot pants
    pog. skuhati komu vročo kašo inguaiare, mettere nei guai qcn.
    konj vroče krvi un cavallo focoso
    še vroča novica recentissima, l'ultima
    pripeljati koga na vročo sled portare sulla buona traccia
    žarg. vsebovati vroče blago contenere merce illecita, di contrabbando
    šalj. mrzle roke, vroče srce se le mani sono fredde, il cuore è caldo
    vroče barve colori vivaci, caldi
    metal. vroče cinkanje zincatura a caldo
    vroči laki vernici calde
    vroči telefon linea calda
    vroči žig timbro a caldo
    pren. vroča glava testa calda
    gastr. vroča hrenovka hot dog
    PREGOVORI:
    kuj železo, dokler je vroče il ferro va battuto finché è caldo
  • vrtálen (-lna -o) adj. di perforazione, perforatore; di trivellazione, trivellatore:
    vrtalni stolp torre di trivellazione
    vrtalna ploščad piattaforma petrolifera
    vrtalni stroj perforatrice, traforatrice, trapanatrice
    strojn. vrtalna glava portapunta
    mont. vrtalno dleto, kladivo martello compressore
    vrtalno drogovje traliccio del pozzo petrolifero