Franja

Zadetki iskanja

  • gotòv (-óva -o)

    A) adj.

    1. fatto, finito; approntato, pronto:
    knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
    obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
    večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
    gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
    biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
    z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
    pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
    pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

    2. sicuro, certo:
    rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
    letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
    biti gotov česa essere certo di qcs.

    3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
    ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
    glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

    4. (v gotovini) in contanti:
    gotov denar contanti
    gotovo plačilo pagamento in contanti

    5. (neki, nekateri) certo, dato:
    o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

    B) gotóvi (-a -o) m, f, n
    priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
    o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • izdájati (-am) | izdáti (-ám)

    A) imperf., perf.

    1. tradire:
    izdajati domovino tradire la patria

    2. (biti znamenje česa) tradire, rivelare, denotare:
    glas je izdajal, da je razburjen la voce ne tradiva l'emozione
    pren. izdajati prevaro za resnico gabellare per verità la frode

    3. (prenehati zadovoljivo opravljati svojo funkcijo) tradire, mancare, venir meno:
    spomin me izdaja la memoria mi tradisce

    4. pubblicare, stampare (libri); incidere (dischi)

    5. ekon. emettere

    6. (delati, da dobi kaj uradno veljavo) emanare (leggi, decreti); rilasciare (documenti, attestati)

    7. consegnare, distribuire:
    izdajati blago iz skladišča consegnare la merce dal magazzino
    izdajati obroke hrane distribuire i pasti

    8. (potrošiti, trošiti; porabiti, porabljati) spendere

    B) izdájati se (-am se) | izdáti se (-am se) imperf., perf. refl.
    izdajati se za spacciarsi per
  • izgovárjati (-am) | izgovoríti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. pronunciare; dire:
    izgovarjati besedo, glas pronunciare una parola, un suono
    izgovarjati besede nerazločno strascicare le parole
    izgovarjati prisego dire, recitare il giuramento

    2. scusare

    B) izgovárjati se (-am se) | izgovoríti se (-ím se) imperf. perf. refl. scusarsi; cercar scuse, pretesti;
    prišel je k nam, da se izgovori (olajša) è venuto da noi per sfogarsi

    C) izgovárjati si (-am si) | izgovoríti si (-ím si) imperf., perf. refl. (v kmečkem okolju) assicurarsi, garantirsi; accordarsi:
    pri izročanju posestva izgovarjati si hrano in stanovanje alla consegna del podere, assicurarsi il vitto e l'alloggio (vita natural durante)
  • jásen (-sna -o)

    A) adj.

    1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
    jasno vreme tempo sereno
    jasen tolmun un limpido tonfano
    jasna mesečina chiaro di luna
    inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
    pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

    2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
    jasen glas voce chiara
    jasne besede discorso lineare

    3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
    jasne ideje idee chiare
    jasen dokaz chiara prova
    ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
    jasen odgovor risposta inequivocabile

    4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
    bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
    jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

    5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
    jasen smeh riso schietto
    spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
    videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

    B) jásni (-a -o) m, f, n
    menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
    priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
    priti si na jasno venire in chiaro
    biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.
  • kovínski adj. di metallo, in metallo, metallico:
    kovinska industrija metallurgia
    kovinska palica sbarra di metallo
    kovinski glas voce metallica
    kovinski izdelki prodotti metallici
    kovinski sijaj lucentezza metallica
    kovinska elektroda elettrodo metallico
    kovinska žaga sega per metalli
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kovinski barometer (aneroid) barometro metallico, barometro aneroide
    kovinski oksid ossido basico
    kovinsko pohištvo mobili in metallo
    gosp. kovinska mreža ramina
    metal. kovinska paličica lingotto
    kovinska plošča bandone
    kovinska ploščica placca
    metal. kovinski blok massello
    kovinski listič lamella
    kovinski obroč ghiera
    kovinski trak (za zapiranje ipd. ) bindello, piattina
    meh. kovinsko tesnilo riparella
  • krêpek | krepák (-pka -o)

    A) adj.

    1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
    krepek mož uomo robusto

    2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
    krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

    3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
    beli in krepki zobje denti bianchi e forti

    4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
    bila je krepka v telo era di costituzione robusta
    krepek dedec marcantonio

    5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
    krepek zajtrk una buona colazione
    gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

    6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
    krepek požirek lungo sorso
    krepek spanec duro sonno
    krepek vonj forte odore, profumo
    krepke barve colori intensi
    krepek glas, smeh voce, riso squillante

    7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
    krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

    8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
    krepka kletev una bestemmia grossolana
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
    plačati krepek milijon pagare un milione e passa
    imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
    pren. krepka laž grossa bugia
    tisk. krepka črka grassetto

    B) krêpki (-a -o) m, f, n
    dati (komu)
    nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
    povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
    pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa
  • kultivírati (-am) imperf., perf.

    1. lavorare; coltivare:
    kultivirati polja lavorare, coltivare i campi
    kultivirati bombaž, pšenico, eksotične rastline coltivare il cotone, il grano, piante esotiche

    2. ekst. coltivare:
    kultivirati besedo coltivare la parola
    kultivirati gibe, glas coltivare i movimenti, la voce
  • ljúdski (-a -o) adj. popolare, del popolo; pubblico:
    ljudska blaginja benessere pubblico
    ljudska knjižnica biblioteca popolare
    polit. ljudska stranka Partito popolare
    ljudska šola scuola elementare
    ljudsko štetje censimento
    lingv. ljudska etimologija etimologia popolare
    hist. ljudske demokracije democrazie popolari
    lingv. ljudski jezik linguaggio popolare, lingua volgare
    ljudski tribun tribuno del popolo
    lingv. ljudski izraz demotismo
    ljudski praznik sagra, kermesse
    ljudski voditelj capopopolo
    ljudski zdravnik guaritore, medicone
    rel. ljudsko petje canto dei fedeli
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
  • másten (-tna -o) adj.

    1. grasso; unto; adiposo:
    anat. mastno tkivo tessutio adiposo
    mastna glina argilla grassa
    mastne jedi cibi grassi
    masten prašič maiale grasso
    mastni lasje capelli grassi
    masten madež frittella, padella, patacca
    mastni cinki (v juhi) occhi

    2. (mehek, lepljiv) grasso:
    mastno blato fango grasso

    3. pren. (obilen) grosso, lauto, generoso, lucroso, remunerativo:
    mastna napitnina lauta mancia
    mastna služba lavoro lucroso
    masten dobiček prebenda

    4. pren. (nespodoben) spinto, indecente, scurrile:
    mastna šala barzelletta spinta
    kozm. mastna koža pelle grassa
    grad. mastna malta malta di calce
    nareč. mastna nedelja domenica di carnevale
    prašič mastne pasme maiale da grasso
    mastna zaušnica forte schiaffo
    masten glas voce untuosa
    usnj. mastno strojenje concia all'olio

    5. bot.
    mastni jurek orobanche, succiamele (Orobanche speciosa)
  • ménjati (-am) | menjávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
    menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
    menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

    2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
    mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

    3.
    menjati bivališče cambiare domicilio
    menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

    4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
    človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
    ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
    težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
    posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
    menjati pogovor, temo cambiare il discorso
    avt. menjati prestavo cambiare la marcia
    fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
    prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
    od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
    šah. menjati figure scambiare le figure

    5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

    B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

    1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
    v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

    2. variare, cambiare; voltarsi
  • mlád (-a -o)

    A) adj.

    1. giovane:
    lepo je biti mlad è bello esser giovani
    rosno mlad giovanissimo

    2. gastr. novello:
    mladi krompir patate novelle
    mladi sir formaggio non stagionato

    3. (značilen za mladega človeka) giovane:
    mlad obraz volto giovane
    imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
    mlad po duhu giovane di spirito

    4.
    mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
    v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

    5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
    mlada družina una famiglia giovane

    6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
    mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
    mladi mesec (mlaj) luna nuova
    mlada kri i giovani
    od mladih nog fin da giovane
    mlado vino vino nuovo
    lingv. mlada izposojenka prestito recente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
    gozd. mlad hrast querciolo
    zool. mlad jež ricciotto
    mlad kit balenotto
    pejor. mlad butec merlo
    mlad pilot aquilotto
    knjiž. mlad potomec virgulto
    zool., vet. mlada jegulja ceca
    mlada junica manza
    mlada opica scimmiotto
    mlada ribica avannotto
    agr. mlada sadika seedling
    obrt. mlada šivilja caterinetta
    agr. mlada trava guaime
    mladi razvajenec pariolino
    hist. Mladi Turki Giovani Turchi
    iron. mladi vseved saputello
    gastr. mlado govedo manzo
    gastr. mlado jagnje abbacchio

    B) mládi (-a -o) m, f, n

    1.
    mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
    dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
    pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

    2. pog.
    ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

    3.
    plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
    od mladega fin dalla gioventù
  • môčen | močán (-na -o) adj.

    1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
    močan kot bik forte come un toro
    močan avto automobile potente
    močan značaj carattere forte

    2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
    močni zobje denti forti
    močne korenine radici forti
    močna industrija industria sviluppata
    močno turistično središče importante centro turistico

    3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
    močna tkanina tessuto resistente

    4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte

    5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
    ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
    ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
    evf. zelo močna ženska donna molto grassa

    6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
    močen strup veleno potente
    močne cigarete sigarette forti
    močna kava caffè forte
    močno vino vino forte

    7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
    pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa

    8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
    pihal je močan veter soffiava un vento forte
    naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
    močan vonj odore forte
    močan glas voce forte
    močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
    močne barve colori violenti

    9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
    močan talent grande talento
    močne besede parole grosse
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
    imeti močne živce avere i nervi saldi
    imeti močne karte avere buone carte
    v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
    politika močne roke la politica della mano pesante
    močno krmilo foraggio condensato
    močna kislina acido concentrato
    meteor. močen jugozahodnik libecciata
    močen vzhodni veter levantara
    močen poteg stratta, strattona
    močen stisk strizzone
    močen sunek trabalzone
    močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
    šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
    močen val frangente
    PREGOVORI:
    prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • mogóčen (-čna -o) adj.

    1. potente, forte:
    imeti mogočne prijatelje avere amici potenti

    2. (ki vzbuja pozornost zaradi razsežnosti, števila, intenzivnosti, pomembnosti) imponente, grandioso, possente, immenso, potente; importante; forte:
    mogočna gora una montagna imponente
    mogočna vojska esercito numeroso
    mogočen glas voce possente, forte
    mogočen dan giorno importante
    mogočno oprsje šalj. senato
  • môški (-ega)

    A) m uomo; maschio:
    bradat, lep, mlad moški un uomo barbuto, bello, giovane
    frizer za moške barbiere
    stranišče za moške gabinetto per uomini

    B) môški (-a -o) adj.

    1. maschile, maschio:
    moški potomec discendente maschile

    2. (nanašajoč se na moške) maschile, maschio, da uomo, virile; mascolino:
    moški glas voce maschile, mascolina
    moška obutev calzatura maschile, da uomo
    moška lepota bellezza virile
    anat. moški ud membro virile, pene; pog. uccello, pisello
    tosk. bischero; vulg. cazzo
    moško stranišče orinatorio, vespasiano; vulg. pisciatoio
    moško delo lavoro pesante, da uomini
    hiša potrebuje moške roke la casa ha bisogno di un maschio
    bot. moška rastlina pianta maschile
    lit. moška rima rima tronca
    biol. moška spolna celica cellula germinale maschile
    biol. moška spolna žleza ghiandola germinale maschile
    bot. moški cvet fiore staminifero
    lingv. moški spol genere maschile
    muz. moški zbor coro maschile
  • naspróten (-tna -o) adj.

    1. opposto; contrario, avversario:
    priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
    odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
    zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto

    2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
    diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
    nasprotni glasovi voci dissonanti
    v nasprotno smer in senso inverso

    3. avversario, nemico:
    nasprotno moštvo la squadra avversaria
    nasprotna vojska l'esercito nemico
    poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
    mat. nasprotna predznaka segni inversi
    jur. nasprotna tožba controquerela
    bot. nasprotni list foglia opposta
    mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
    nasprotni stranici lati opposti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit. nasprotna stava antitesi
    jur. nasprotna stran, stranka controparte
    nasprotna svetloba controluce
    jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
    gled. nasprotna vloga controparte
    nasprotni odlok controdecreto
    muz. nasprotni glas controcanto
    trg. nasprotni konto contropartita
    voj. nasprotni napad controffensiva
    film. nasprotni plan controcampo
    voj. nasprotni pohod contromarcia
    nasprotni smisel controsenso
    nasprotni sunek respinta
    nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
    voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
    jur. nasprotni ugovor replica
    nasprotni ukaz contrordine
    strojn. nasprotni vijak controdado
    nasprotno obvestilo contravviso
    elektr. nasprotno polje controcampo
  • navduševáti (-újem) | navdúšiti (-im)

    A) imperf., perf. entusiasmare, animare, appassionare, infervorare; furoreggiare:
    navduševati ljudi za planinstvo appassionare la gente all'escursionismo, alla montagna
    njegov glas navdušuje mlade la sua voce furoreggia tra i giovanissimi

    B) navduševáti se (-újem se) | navdúšiti se (-im se) imperf., perf. refl. entusiasmarsi, appassionarsi, infervorarsi, essere entusiasta; delirare:
    navduševati se za šport appassionarsi allo sport
    navduševati se nad dosežki tehnike essere entusiasta delle conquiste della tecnica
    v času nemega filma so se gledalci navduševali za Rodolfa Valentina ai tempi del muto gli spettatori deliravano per Rodolfo Valentino
  • nében (-bna -o) adj.

    1. anat. del palato, palatino:
    anat. nebna prepona velo pendulo, velo palatino
    nebni obok arco palatino
    nebni glas palatale

    2. star. (nebesen) del cielo, celeste
  • nosílec (-lca) m

    1. portatore; ekst. facchino; šport.
    nosilec vode portaacqua, portaborracce

    2. publ. fautore, promotore; combattente:
    nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci i promotori della moderna lingua letteraria sono anzitutto gli intellettuali

    3. (kar opredeljuje) portatore:
    glas je nosilec pomenskega razlikovanja il suono è portatore della distinzione semantica

    4. (povzročitelj)
    ta človek je nosilec nesreče il tipo porta sfortuna, è uno iellatore
    ti oblaki so nosilci snega queste nuvole portano neve

    5. (kdor je odgovoren za kako dejavnost)
    nosilec javne funkcije funzionario; ekst. dignitario
    nosilec glavne vloge protagonista
    nosilec liste capolista
    jur. nosilec patenta licenziantario

    6. (kdor ima kaj priznano, dano) titolare; detentore:
    nosilec stanovanjske pravice titolare del diritto all'alloggio, inquilino
    nosilec socialnega zavarovanja titolare dell'assicurazione sociale, assicurato
    nosilec oblasti detentore del potere

    7. portatore:
    tudi ptiči so nosilci raznih bolezni anche gli uccelli sono portatori di varie malattie
    med. nosilec bacilov portatore di batteri

    8. (gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore) portante, sostegno, pilastro, supporto

    9. voj.
    nosilec raket nave portamissili; aereo portamissili
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fot. nosilec emulzije supporto dell'emulsione
    gled. nosilec kulis supporto delle quinte
    inform. nosilec podatkov supporto dei dati
    šport. nosilec rumenega pasu detentore della cintura gialla
    grad. ločni nosilec sostegno, pilastro dell'arcata
    mostni nosilec sostegno del ponte
    palični nosilec sostegno a traliccio
    gled. nosilec druge glavne vloge comprimario
    nosilec papeškega stola sediario
    jur. nosilec površinske pravice superficiario
    nosilec steklenic portabottiglie
    jur. nosilec izključne pravice esclusivista
    voj. nosilka helikopterjev portaelicotteri
  • odločujóč (-a -e)

    A) adj. decisivo; giudicativo:
    odločujoči glas voto giudicativo

    B) odločujóč (v adv. rabi) decidendo