krájcar (-ja) m
1. centesimo (di fiorino austriaco)
2. ekst. denaro, quattrino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti niti krajcarja non avere il becco d'un quattrino
gledati na vsak krajcar essere parsimonioso; essere avaro, spilorcio
biti si podobna kakor krajcar krajcarju somigliarsi come due gocce d'acqua
Zadetki iskanja
- krítičen1 (-čna -o) adj. (nanašajoč se na kritiko) critico, di critica; fustigatore; riprensivo:
kritični članek articolo di critica
kritična študija saggio critico
izraziti kritično misel, pripombo fare appunti critici
gledati na kaj s kritičnim očesom guardare a qcs. con occhio critico
kritična izdaja (literarnega teksta) edizione critica (di un testo letterario)
kritična ocena recensione
kritična opomba osservazione - krížem
A) adv.
1. (navzkriž) per traverso; in croce:
roke križem držati incrociare le braccia
križem gledati (škiliti) guardare guercio; guardare di sottecchi
2. alla rinfusa;
govorili, vpili so vsi križem parlavano, urlavano tutti indistintamente
pog. držati roke križem starsene con le mani in panciolle
vse gre križem tutto va per traverso
B) krížem prep. (po):
hoditi križem mesta andare, girare per la città - lévi (-a -o) adj.
1. sinistro:
leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
levi breg reke riva sinistra del fiume
levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito
2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
leva organizacija organizzazione di sinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
obrt. leva petlja maglia rovescia
mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
nareč. leva žena adultera
levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
polit. levi center centrosinistra
šport. levi krilec mediano sinistro
strojn. levi navoj vite sinistrorsa
nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
šport. levo krilo ala sinistra - lônec (-nca) m
1. pentola; pignatta:
emajlirani, glinasti, lončeni lonci pentole smaltate, di argilla, di terracotta
gosp. ekonom lonec, lonec na pritisk pentola a pressione
lonec za kuhanje bollitore
lonec za ribe pesciera, pesciaiola
2. vaso (da fiori)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti kaj dati v lonec non aver da mangiare, essere alla fame
pren. gledati sosedu v lonec cacciare il naso negli affari altrui
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. dajati vse v en lonec fare d'ogni erba un fascio
igre zbijanje lonca gioco della pentola
geogr. erozijski lonec pentola d'erosione
geogr. ledeniški lonec pentola glaciale
metal. livarski lonec secchione
fiz. Papinov lonec pentola di Papin - lúč (-í) f
1. luce:
luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
neonske, plinske luči luci al neon, a gas
signalne luči luci segnaletiche
avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
stikalo za luč interruttore della luce
rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua
2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)
3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente
4. (svetloba) luce:
dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
sončna luč luce solare, del sole
bleda, močna luč luce fioca, forte
mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante
5. pren. redko lume:
on ni kaka posebna luč non è proprio un lume
6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
luč resnice la luce della libertà
luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione
7. pren.
predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
iti z luči togliersi dalla luce
človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
zagledati luč sveta venire alla luce
prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
filoz. naravna luč luce naturale
rel. večna luč lampada perpetua
navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
gled. odrske luči luci della ribalta
avt. zavorne luči luci d'arresto
zelena, rdeča luč luce verde, rossa
utripajoča luč luce intermittente - mìš (míši) f zool. topo, topolino domestico; sorcio:
hišna miš topo delle case, domestico (Mus musculus)
poljska miš topo campagnolo (Apodemus sylvaticus)
miš cvili, gloda il topo squittisce, rosica
pasti, strup za miši trappole, veleno per topi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti tiho kot miš stare zitto come l'olio
gledati kakor miš iz moke guardare con occhi sonnacchiosi
biti moker kot miš essere bagnato fradicio
biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
ne biti ne tič ne miš non essere né carne né pesce
ne iti se slepe miši parlarsi chiaro
igre loviti slepe miši giocare a moscacieca
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è il gatto, i topi ballano
kar mačka rodi, miši lovi ciò che di gatta nasce convien che cacci i topi - míška (-e) f
1. dem. od miš topolino:
pren. gledati kot miška iz moke avere gli occhi assonnati
igrati se kot mačka z miško giocare come il gatto col topo
2. pren. (otrok) topolino
3. ragazza carina, un amore di ragazza
4. miške gastr. frittelle
5. inform. mouse - modràs (-ása) m zool. vipera dal corno, ammodite (Vipera ammodytes); pren.
gledati kot modras guardare bieco, di traverso - móka1 (-e) f
1. farina:
mleti, presejati moko macinare, setacciare la farina
bela, črna moka farina bianca, integrale
ječmenova, koruzna, pšenična moka farina di orzo, di granturco (farina gialla), di grano
krušna moka farina di pane
pren. gledati kakor miš iz moke guardare con occhi assonnati
2. farina:
kokosova moka farina di cocco
krompirjeva moka fecola
krmilna moka farina da foraggio
sladkorna moka zucchero a velo
3. nareč. agr. (poprh) pruina
4. bot. (mokovec) sorbo (Sorbus aria)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
hmeljna moka luppolino
kostna moka farina di ossa
lesna moka segatura
mehka moka fior di farina, farina fine
mesna moka farina di carne
ribja moka farina di pesce - môkro adv.
1.
mokro gledati guardare con occhi bagnati di pianto
pločnik se mokro sveti il marciapiede è lucido per l'umidità
2. (v povedni rabi)
v vrtu je še mokro l'orto è ancora bagnato, umido - motnjáva (-e) f
1. torbidezza, intorbidamento; offuscamento
2. ekst. velo:
gledati skozi motnjavo solz guardare attraverso un velo di lacrime
3. redko disturbo - najéženo adv. bieco:
gledati naježeno guardare bieco, di traverso - narávnost (-i) f
A) naturalezza; schiettezza; genuinità; spigliatezza
B) narávnost adv.
1. diritto, dritto, direttamente:
gledati naravnost v oči guardare diritto negli occhi
iti naravnost domov andare direttamente a casa
2. pren. (brez prikrivanja) apertamente; proprio; (sproščeno) con disinvoltura:
kar naravnost povej, da se bojiš di' apertamente che hai paura
tega naravnost ne trdim questo proprio non mi sento di affermarlo
3. pog. pren. (poudarja trditev, intenzivnost dejanja) (kar) affatto, proprio:
to bi bila naravnost sramota sarebbe proprio una vergogna - nevárnost (-i) f
1. pericolo, rischio, insicurezza:
nevarnost mu grozi è in pericolo
čutiti, slutiti nevarnost presentire il pericolo
naznanjati, opozarjati na nevarnost richiamare l'attenzione sul pericolo
spravljati, spuščati se v nevarnost correre il rischio, rischiare
uiti smrtni nevarnosti sfuggire, evitare un pericolo mortale
biti v življenjski nevarnosti essere, trovarsi in pericolo mortale
biti izven nevarnosti essere fuori pericolo
2. (v prislovni, povedni rabi)
nevarnost je, da se hiša podre c'è il pericolo che la casa crolli
3. (odgovornost, tveganje) rischio:
blago so poslali na njihovo nevarnost la merce è stata spedita a loro rischio e pericolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pogumno gledati nevarnosti v obraz affrontare coraggiosamente il pericolo
pren. spravljati v nevarnost svoje dobro ime mettere a repentaglio il proprio buon nome
publ. rumena nevarnost il pericolo giallo
avt. znaki za nevarnost segnali di pericolo - néžno adv.
1. teneramente, delicatamente:
nežno barvati knjiž. soffondere
nežno gledati si v oči guardarsi teneramente negli occhi
2. muz. dolce - nóter adv. (per il moto a luogo) ➞ notri
1. (izraža premikanje, usmerjenost v zaprt prostor) dentro:
gledati, stopiti, vabiti noter guardare, entrare, chiamare dentro
trebuh noter, prsi ven pancia in dentro, petto in fuori
šli smo že noter v zimo l'inverno è alle porte
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven da un orecchio gli va dentro, dall'altro fuori
pren. zamujeno notri prinesti recuperare i ritardi
pog. noter pride manj, kot je stroškov le entrate sono minori delle uscite
pog. spraviti koga noter mandare qcn. in gattabuia
noter! avanti!
2.
noter do (prav, čisto) fino a, fin dentro a - nòv (nôva -o)
A) adj.
1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle
2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo
3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure
4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo
5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati
6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche
7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti
8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni
B) nôvi (-a -o) m, f, n
1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo
2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni
3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo - očála (očál) n pl. occhiali; šalj. lanterne, vetrate:
nadeti, natakniti očala mettere gli occhiali
nositi, sneti očala portare, togliere gli occhiali
sončna, zaščitna očala occhiali da sole, protettivi
podvodna, smučarska očala occhiali subacquei, da neve
etui za očala custodia degli occhiali
okvir za očala montatura degli occhiali
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto rosa
brati še brez očal vederci ancora bene
teh. varilna očala occhiali da saldatore - od prep.
1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano
2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992
3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi
4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci
5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile
6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti
7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro
8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella
9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri
10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza
11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio
12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente