Franja

Zadetki iskanja

  • máterin (-a -o) adj. materno; di, della madre:
    materine prsi poppa
    materin obraz volto materno
    biti v sorodu po materini strani essere imparentato in linea materna, per parte di madre
    materin jezik lingua materna, madrelingua
    držati se materinega krila essere attaccato alle gonnelle della madre
    kaj dobiti že z materinim mlekom acquisire, succhiare qcs. col latte materno
    bot. materina dušica timo, serpillo (Thymus)
    materino znamenje macchia epatica
    bot. materina trava partenio (Chrysanthemum partenium)
    materino ime in priimek maternità
  • mêtla (-e) f

    1. scopa, tosk. granata:
    pren. držati se, kot bi metlo požrl aver mangiato il manico della scopa, stare diritto come un fuso

    2. pren. coda della cometa;
    biti prava metla essere succubo, indeciso
    pomesti nasprotnika z železno metlo fare piazza pulita degli avversari
    bot. navadna metla ginestra dei carbonai, da scopa (Cytisus scoparius)
    PREGOVORI:
    nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene
  • móker (-kra -o)

    A) adj.

    1. bagnato:
    mokra cesta strada bagnata
    mokra obleka abito bagnato
    moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
    moker omet intonaco fresco
    mokro čelo fronte madida di sudore
    mokro oko occhio bagnato di pianto

    2. umido:
    moker svet terreno umido, landa umida

    3. pren. piovoso:
    moker april aprile piovoso

    4. teh. a umido:
    mokri tisk stampa a umido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
    držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
    mokra barva vernice fresca
    kem. mokra destilacija distillazione frazionata
    teh. mokra montaža montaggio a umido
    obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
    elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
    alp. mokri plaz lavina di neve umida
    adm. mokri žig timbro a inchiostro
    kozm. mokro britje rasatura a umido

    B) mókri (-a -o) m, f, n
    na mokrem sedeti sedere sul bagnato
    iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
    potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare
  • móna (-e) f vulg. nareč. tonto, stupido; mona nareč.; vulg.
    držati se kot kaka mona avere un'aria intontita
  • načêlo (-a) n principio; criterio, norma; dettato; insegna:
    držati se načel essere fedele ai principi
    odstopati od načel violare i principi, contravvenire ai principi
    moralna, vzgojna načela principi morali, educativi
    načelo javnosti il principio della trasparenza
    humanistična, krščanska načela i principi umanistici, cristiani
    v načelu in linea di massima
    imeti čudna načela o čem avere strane idee di, su qcs.
    ekon. ekonomsko načelo principio di economicità
    filoz. načelo protislovja, vzročnosti principio di contraddizione, di causalità
    jur. inkvizicijsko načelo principio inquisitorio
  • nazáj adv.

    1. indietro, addietro:
    nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
    naprej in nazaj avanti e indietro
    nagniti se nazaj chinarsi indietro
    avt. vožnja nazaj retromarcia
    navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

    2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
    nazaj grede al ritorno
    nesti nazaj riportare, portare indietro
    vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
    klicati nazaj richiamare
    dobiti nazaj riavere
    pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
    vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
    ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
    bot. nazaj obrnjen retrorso
    nazaj peljati ricondurre
    nazaj poklicati richiamare
    nazaj poslati rimandare, rinviare
    nazaj postaviti ricollocare
    nazaj pripeljati ricondurre
    nazaj se obrniti rigirarsi
    nazaj vzeti riprendere
    nazaj zapoditi ricacciare

    3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
    spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
    pogled nazaj uno sguardo indietro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
    pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
    nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
    držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
    trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
    povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
    pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare
  • nesréča (-e) f disgrazia, sventura, scalogna, sciagura, sfortuna, incidente, infortunio; calamità; traversia:
    povzročiti, preprečiti nesrečo causare, prevenire una disgrazia
    kraj, posledice, vzroki nesreče luogo, effetti, cause della sciagura
    avtomobilska, prometna nesreča incidente stradale, automobilistico
    letalska nesreča sciagura aerea
    nesreča pri delu infortunio sul lavoro
    elementarne nesreče calamità naturali
    življenjske nesreče le traversie della vita
    po nesreči inavvedutamente, per disavventura
    po nesreči razbiti posodo per disavventura rompere un vaso
    na nesrečo disgraziatamente
    nesreča je hotela, da je izgubil stavo per sfortuna perse la scommessa
    nesreča ga spremlja vse življenje è uno iellato tutta la vita
    biti komu v nesrečo procurare guai a qcn.
    držati se kot kup nesreče esser, starsene mogio mogio, come un sacco di patate
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
    nesreča nikoli ne počiva, nesreča ne pride sama le disgrazie non vengono mai sole
    nesreča človeka izmodri la sventura rinsavisce
    prijatelja spoznaš v nesreči l'amico certo si conosce nell'incerto
  • ob prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
    spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
    položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
    navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

    2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
    biti ob službo perdere il lavoro
    priti ob dobro ime perdere la reputazione

    II. (z mestnikom)

    1. a, accanto, allato a, lungo:
    klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
    sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
    železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
    ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
    ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
    pren. ob svitu al canto del gallo

    3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
    ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

    4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
    pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
    peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
    ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
    ob likvidaciji in sede di liquidazione

    5. (za izražanje sredstva) con, a:
    delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
    služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
    stati bok ob boku stare fianco a fianco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
    obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
    živeti ob kom vivere con uno
    opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
    šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
    študent ob delu studente lavoratore
    držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
    korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
  • ozádje (-a) n

    1. fondo; retro, parte posteriore:
    pren. stopiti v ozadje passare in seconda linea

    2. sfondo

    3. pren. retroscena;
    delovati iz ozadja agire da dietro le quinte, di nascosto
    stati, držati se v ozadju tenersi nell'ombra, non metterssi in vista
    anat. očesno ozadje fondo oculare
  • pijánec (-nca) | -nka (-e) m, f alcolizzato (-a), ubriacone (-a); alcolista, etilista, pog. trincone (-a); scolabottiglie:
    kvartalni pijanec etilista saltuario
    notorični pijanec etilista inveterato
    zdravljenje pijancev terapia degli alcolizzati
    pren. držati se svojih nazorov kakor pijanec plota non deflettere dai propri principi, restare testardamente attaccato alle proprie convinzioni
  • plót (-a) m steccato, recinto, cinta; siepe; (okoli vrta) chiudenda; ingraticciata:
    lesti čez plot arrampicarsi sullo steccato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    držati se svojih nazorov kot pijanec plota essere incrollabile, fermo nei propri principi; essere inflessibile, rigido
    pren. imeti kaj za plotom nascondere qcs.
    pren. ne videti preko svojega plota non vedere al di là del naso
    pren. skakati čez plot essere infedele, correre la cavallina, mettere le corna
  • podpázduha (-e) f anat. ascella:
    držati se koga za podpazduho tenere qcn. sottobraccio
  • pogrèb (-éba) m

    1. funerale, funerali; sepoltura; tumulazione, esequie:
    pogreb bo na državne stroške i funerali si svolgeranno a spese dello stato
    iti na (čigav) pogreb andare al funerale (di qcn.)
    nesti koga k pogrebu portare al cimitero, seppellire qcn.
    pren. držati se kot na pogrebu avere una faccia da funerale

    2. pren. funerale, mortorio; pianto:
    na zabavi je bilo kot na pogrebu la festa fu un funerale, un mortorio
  • pokônci adv. diritto, eretto; su, in piedi:
    držati se pokonci stare diritto
    komaj se držati pokonci reggersi a malapena in piedi
    pren. upanje ga drži pokonci la speranza lo mantiene in vita
    planiti pokonci alzarsi su, balzare in piedi
    pren. biti pokonci (biti zdrav, bolje se počutiti) essere sani, stare bene; (biti buden, vstati) stare su, stare svegli, alzarsi (biti vznemirjen, pozoren) essere in subbuglio; stare all'erta; (biti zaposlen) essere impegnati
    biti zgodaj pokonci alzarsi presto
    ob zločinu je bilo pokonci vse mesto il delitto sconvolse l'intera città
    pri iskanju zločinca je bila pokonci vsa policija alla ricerca del delinquente erano impegnate tutte le forze dell'ordine
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. lasje so mi šli pokonci mi si rizzarono i capelli, presi una terribile paura
    pren. držati pokonci (podjetje, revijo ipd. ) tenere in piedi (un'azienda, una rivista,...)
    pren. imeti ušesa pokonci essere tutto orecchi
    pren. nositi glavo pokonci andare con la testa eretta
    pren. postaviti se pokonci ribellarsi
    pren. spraviti otroke pokonci (vzgojiti) allevare i bambini
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • pokóra (-e)

    A) f

    1. rel. penitenza; espiazione:
    delati pokoro far penitenza
    držati se, kakor bi pokoro delal avere una faccia da funerale

    2. pren. tribolazione

    3. pren. (kdor povzroča težave) disastro, peste

    B) pokóra inter. disgraziato; vulg. fottuto:
    pokora pijana! ubriaco della malora!
  • pòst (pôsta) m

    1. rel. digiuno; giorno di digiuno, tempo di digiuno:
    držati se posta osservare il digiuno
    prelomiti post rompere il digiuno

    2. pren. digiuno, astinenza, dieta:
    hoče shujšati in zato se je odločil za občasen post volendo dimagrire si è deciso di seguire temporaneamente una dieta
  • postópek (-pka) m

    1. procedimento, processo, procedura; metodo:
    tehnološki postopek za pridobivanje česa processo tecnologico per la produzione di qcs.

    2. jur. via, iter, azione, processo:
    sprožiti pravni postopek proti komu intentare un'azione legale contro qcn.; adire le vie legali contro qcn.
    držati se običajnega postopka seguire la procedura normale
    zakonski postopek iter legislativo
    civilni, kazenski postopek rito civile, penale; processo civile, penale
    po hitrem postopku procedura per direttissima, rito direttissimo; pren. in breve tempo
    skrajšani postopek rito sommario

    3. adm. pratica, iter, trafila:
    v teku je postopek za nakup hiše sono in corso le pratiche per l'acquisto della casa
    birokratski postopek iter burocratico, trafila burocratica

    4. teh. processo
  • prátika (-e) f lunario, almanacco, calendario; redko effemeride:
    pren. držati se kot pust v pratiki tenere il muso, essere immusonito
  • pravílo (-a) n regola, norma, prescrizione, precetto; sistema, canone:
    držati se pravil seguire le regole, attenersi alle regole
    pravila o lepem vedenju norme della buona creanza
    estetska pravila norme estetiche
    slovnična pravila regole grammaticali
    po pravilu di regola, di norma
    po vseh pravilih a regola d'arte
    filoz. zlato pravilo norma aurea
    jur. pravno pravilo norma giuridica
    določati, predpisati pravila dettare norme
    delati po vseh pravilih agire in piena regola, con tutte le regole
    igre upoštevati pravila stare alle regole del gioco
    biti prej pravilo kot izjema essere la regola piuttosto che l'eccezione
  • prékla (-e) f

    1. pertica, palo; bacchio:
    potikati prekle za paradižnik impalare i pomodori
    fižolova prekla pertica (di sostegno) per fagioli
    s preklo klatiti sadje abbacchiare le noci
    biti suh in dolg kot prekla essere lungo e magro come una pertica
    držati se, kot bi preklo požrl starsene impettito, rigido; darsi arie

    2. pog. pren. (zelo velik in suh človek) giraffa, rondello, stanga, stenterello, trampoliere, pertica, spilungone

    3. pl. prekle šalj. seste, trampoli; pren.
    prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba verrà di sicuro, dovesse cascare il cielo
    žarg. streljati s preklo sparare con lo schioppo