neutrúden (-dna -o) adj.
1. solerte, indefesso, diligente; costante; infaticabile, instancabile; ekst. strenuo;
neutruden delavec lavoratore indefesso
2. (ki se pojavlja v visoki stopnji) straordinario, eccezionale
Zadetki iskanja
- nízek (-zka -o)
A) adj.
1. basso; piccolo; poco profondo:
nizko čelo fronte bassa
nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
nizka voda acqua poco fonda
čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso
2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
nizka cena prezzo basso
nizka kakovost qualità scadente
nizka naklada piccola tiratura
3. nižji (primernik) inferiore:
nižji čin grado inferiore
nižje sodišče tribunale di primo grado
nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore
4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
biti nizkega rodu essere di umile origine
opravljati najnižja dela fare i lavori più umili
5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
nizki nagoni bassi istinti
6. nižji (primernik) biol. inferiore:
nižje oblike življenja forme di vita inferiori
nižje živali invertebrati
elementarna, nižja matematika matematica elementare
nižji delavec manovale
voj. nižji oficir subalterno
voj. nižji podoficir graduato
knjiž. nižji sloji plebe
hist. nižji vazal valvassore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
meteor. nizka megla nebbia bassa
elektr. nizka napetost bassa tensione
meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
ekon. nizki donos basso rendimento
lov. nizki lov caccia minuta
šport. nizki start partenza bassa
šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
nizek naslanjač marquise
hidr. nizek vodostaj magra
nizek ženski čevelj ballerina
bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)
B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
nižji (podrejeni) i subalterni
na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile - poslovóden (-dna -o) adj. dirigente, direttivo:
poslovodni organ organo dirigente, dirigenza
poslovodni delavec dirigente - predpostávljen (-a -o)
A) adj.
1. (pre)supposto, anteposto, preposto, superiore:
delo kontrolira predpostavljeni delavec il lavoro è controllato da un operaio a ciò preposto
2. premesso, presupposto:
to dejstvo je bilo predpostavljeno il fatto era premesso
3. prefissato, prestabilito:
uresničevanje predpostavljenih nalog la realizzazione dei compiti prestabiliti
B) predpostávljeni (-a -o) m, f superiore - pristaníški (-a -o) adj. del porto, portuale:
pristaniški delavec portuale, marittimo
hist. pristaniški čuvaj portolano - priučèn (-êna -o) adj. appreso, imparato; addestrato, abilitato:
priučen delavec operaio privo di qualifiche - progóven (-vna -o) adj. žel. del binario, della linea ferroviaria:
progovna vozila veicoli ferroviari, materiale rotabile
progovni avtomobil auto su rotaie
progovni čuvaj guardalinee, cantoniere ferroviario
progovni delavec armatore - scénski (-a -o) adj. scenico, di scena:
scenska glasba musica di scena
scenska oprema attrezzature sceniche
scenski delavec scenotecnico
scenski rekvizit spezzato - skladíščen (-čna -o) adj. di, del magazzino; di, del deposito:
skladiščna roba magazzino, merce immagazzinata
skladiščni delavec magazziniere
skladiščni list certificato di deposito
skladiščni prostor (v trgovini) retrobottega
teh. skladiščni transporter traslatore - skrômen (-mna -o) adj.
1. modesto, morigerato, dimesso:
skromen delavec un lavoratore modesto
skromen glede hrane modesto, morigerato nel mangiare
skromen pri obleki dimesso nel vestire
delati se skromnega affettare modestia
delati se lažno skromnega pren. non peccare di modestia
2. modesto, misero, modico:
skromna hiša casa modesta, misera
skromna plača stipendio misero
3. modesto, umile, scarso; povero, parco:
skromni cilji obiettivi modesti
skromna letina annata scarsa
4. pren. modesto, povero, poco, frugale:
skromna večerja cena povera, frugale - solíden (-dna -o) adj.
1. solido, serio, sobrio:
soliden delavec un lavoratore serio
solidno podjetje una ditta solida
pren. solidno znanje conoscenze solide
2. discreto, decente, buono; modico:
solidna postrežba trattamento buono, decente
solidne cene prezzi modici - šálterski (-a -o) adj. di, dello sportello:
šalterski delavec sportellista - ták1 (-a -o)
A) adj.
1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere
2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto
3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa
4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così
5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così
6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato
7. kot tak come tale:
poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso
B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
športnik, da je malo takih un atleta come pochi
dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
kaj takega še ne! robe da matti!
kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia? - tiskárski (-a -o) adj. di, della, da stampa; tipografico:
tiskarski stroj macchina da stampa
tiskarska barva inchiostro tipografico, da stampa
tiskarska črka carattere (tipografico); lettera
tiskarski delavec tipografo, operaio tipografico, stampatore
tiskarska točka punto tipografico
tiskarska napaka, tiskarski škrat errore di stampa
tiskarska pola foglio di stampa
tiskarski stavek composizione
tiskarski valj cilindro per la stampa - továrniški (-a -o) adj. di, della fabbrica; di fabbricazione; manifatturiero:
tovarniški delavec operaio (di fabbrica)
tovarniško vodstvo direzione della fabbrica
tovarniški izdelki prodotti di fabbrica, manifatturieri
tovarniški dimnik ciminiera
tovarniška cena prezzo di fabbrica
tovarniška napaka difetto di fabbricazione
tovarniške odplake rifiuti industriali - turístičen (-čna -o) adj. turistico:
turistična sezona stagione turistica
turistična agencija agenzia turistica
turistične znamenitosti attrattive, bellezze turistiche
turistični delavec operatore turistico; termalista (in complessi termali)
turistični paket pacchetto turistico
turistični razred classe turistica
turistični vodič guida turistica, cicerone, tour leader
turistični vodnik (knjiga) guida turistica, baedeker
lokalno turistično društvo Società pro loco, Pro loco - túrnusen (-sna -o) adj. di, del turno:
turnusni delavec turnista - vódstven (-a -o) adj. direzionale, dirigenziale, di dirigente; della direzione:
vodstveni delavec dirigente
vodstvena odgovornost responsabilità di dirigente - vseêno
A) adv.
1. lo stesso; ugualmente; tutt'uno:
naj jih povabim? Meni je vseeno devo invitarli? Per me fa lo stesso
2. cionondimeno; comunque:
bil je dober delavec, a je moral vseeno oditi era un bravo lavoratore, è dovuto cionondimeno andarsene
B) konj. lo stesso, cionondimeno:
uspel je, vseeno ni bil zadovoljen era riuscito a farcela, cionodimeno era scontento - z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)
I. (z rodilnikom)
1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica
2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre
3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili
4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo
II. (z orodnikom)
1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne
2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti
3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia
4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini
5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda
6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso
7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici