dúh (-a) m odore:
prijeten, zoprn duh buon odore; cattivo odore, odore sgradevole, puzza
iz kuhinje so se širili vabljivi duhovi dalla cucina venivano (deliziosi) odorini
mleko ima duh il latte sa di acido
izginiti brez duha in sluha sparire senza lasciar traccia di sé
Zadetki iskanja
- dvójec (-jca) m
1. šport. due:
dvojec s krmarjem, brez krmarja due con, due senza
dvojni dvojec due di coppia
2. lov. doppietta:
napraviti dvojec fare una doppietta - dvóm (-a) m dubbio; incertezza, perplessità, esitazione;
dvomi ga mučijo, obhajajo è tormentato, assalito dai dubbi
rahel dvom se ga loteva è preso da un dubbio
znebiti se dvomov, pregnati dvome liberarsi dei dubbi
dogodek, ki zbuja dvome o čem fatto che induce a dubitare di
filoz. metodični dvom dubbio metodico
verski dvomi dubbi di natura religiosa
ni dvoma, brez vsakega dvoma senza dubbio, indubbiamente - etikéta2 f (pravila o občevanju) etichetta:
vesti se, kot zahteva etiketa tenere all'etichetta
brez etikete senza etichetta, alla buona - gnáti (žênem)
A) imperf. ➞ pognati
1. spingere, muovere, far andare, azionare:
motor žene črpalko il motore muove la pompa
predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
gnati koso falciare
gnati vesla remare
gnati konja incitare, spronare il cavallo
gnati sovražnika incalzare il nemico
2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo
3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
gnati v obup portare, indurre alla disperazione
gnati v smrt portare alla morte, a morire
4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri
5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gnati stvar predaleč esagerare
pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
med. gnati (bolnika)
na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
gnati k smehu far ridere, indurre al riso
pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
gnati trmo incaponirsi in qcs.
gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare
B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.
1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta
2. (s težavo se premikati) arrancare - govoríti (-ím) imperf.
1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente
2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.
3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano
4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto
5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro - grája1 (-e) f
1. appunto, biasimo:
človek brez graje uomo, persona inappuntabile, irreprensibile
2. rimprovero, ammonimento, rabbuffo, rimbrotto, ramanzina; sgridata, strapazzata - gréh (-a) m
1. rel. peccato:
delati greh commettere peccato, peccare
odpustiti grehe perdonare i peccati
(tudi pren.) pokoriti se za grehe far penitenza per i peccati, espiare i peccati
kesati se, spovedati se grehov pentirsi dei propri peccati, confessare i peccati
mali, veliki, smrtni greh peccato veniale, peccato mortale
izvirni greh peccato originale
odpuščanje grehov remissione dei peccati, assoluzione
pren. valjati se v grehu sguazzare nel peccato
2. peccato, errore, fallo; macchia:
mladostni greh peccato di gioventù
greh je, če ... è un peccato che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti (še vedno) greha vredna essere ancora seducente
grd kot smrtni greh brutto come il peccato
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato scagli la prima pietra
greh se pove, grešnika pa ne (è lecito) dire la colpa, tacere il colpevole - grózd (-a) m
1. grappolo:
grozd brez jagod graspo
2. pren. grappolo (di uomini)
3. bot. racemo, infiorescenza racemosa - hásek (-ska) m (korist) utile, vantaggio:
brez haska inutilmente; inutile - hítrica (-e) f
1. fretta; frettolosità:
hitrica ni prida la fretta non paga
brez hitrice se je odpravil si preparò ad uscire senza fretta
na hitrico, v hitrici kaj narediti fare qcs. in fretta, frettolosamente
2. rapidità, velocità - hodíti (-im) imperf.
1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni
2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi
3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze
4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo
5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei - hrbteníca (-e) f
1. anat. spina dorsale; spina, colonna vertebrale:
upogniti, vzravnati hrbtenico curvare, drizzare la spina dorsale
2. pren. spina dorsale:
črna metalurgija je hrbtenica industrializacije la siderurgia è la spina dorsale dell'industrializzazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
navt. ladijska hrbtenica paramezzale
med. deformacija hrbtenice scoliosi
pren. človek brez hrbtenice uomo senza spina dorsale
pren. zlomiti hrbtenico piegare la volontà di qcn., costringere qcn. a piegarsi, a cedere - in konj.
I.
1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio
2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria
3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno
4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te
6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi
7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato
8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro
II. (v vezalnem priredju)
1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti
2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia
3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere
4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta
5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla
7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo - izglèd (-éda) m
1. pog. (zunanja podoba, videz) aspetto, apparenza:
zunanji izgled aspetto esteriore
na izgled all'apparenza, apparentemente
2. izgledi publ. (možnost, upanje) chance; probabilità, possibilità (di successo):
biti brez izgledov non avere chance - izjéma (-e) f eccezione:
slovnična pravila in izjeme regole ed eccezioni grammaticali
prišli so vsi brez izjeme sono venuti (proprio) tutti
brez izjeme morate ostati tu deve restare qui senz'altro
časopis izhaja vsak dan z izjemo nedelje il giornale esce tutti i giorni, eccetto la domenica
PREGOVORI:
izjema potrjuje pravilo l'eccezione conferma la regola - já2 adv. pog.
1. (vendar) sì:
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è, sì, uno dei funghi migliori
2. (izraža pomislek) sì, già:
a ja, to še moram povedati ah sì, devo dire ancora questo
3. (izraža pomislek, nejevoljo):
ja, čakaj malo, da premislim sì, aspetta un attimo che ci penso
4. (izraža nasprotje prejšnji misli) sì:
ostal je brez službe, ja in zdaj? è rimasto senza lavoro, sì, e adesso? - kámen (-mna) m
1. pietra, sasso; roccia:
kamen se drobi, se kruši, razpoka la pietra si sbriciola, si spacca
izklesati kip iz kamna scolpire una statua di pietra
vklesati, vrezati v kamen scolpire, tagliare nella pietra
obdelovati kamen lavorare la pietra
pren. molčati kakor kamen essere muto come un pesce
pren. gluh kakor kamen sordo come una campana
2. pren. (kar povzroča veliko skrbi) pietra:
kamen se mu je odvalil od srca si sentì allargare il cuore, gli si levò una pietra dallo stomaco
kamen mu leži na duši ha una spina nel cuore
3. (kos te snovi pripravljen za določen namen):
kamen modrosti, modrijanov pietra filosofale
pren. kamen spotike la pietra dello scandalo
brusni kamen mola
drobljeni kamen ghiaia, breccia
hudičev kamen pietra medicamentosa
kilometrski, obcestni kamen pietra miliare
kresilni kamen pietra focaia
mejni kamen (mejnik) cippo di confine
mlinski kamen pietra molare
nagrobni kamen pietra sepolcrale
napisni kamen lapide
okrasni kamen pietra ornamentale
pren. položiti temeljni kamen za kaj porre la prima pietra (di), gettare le basi di
4.
drag kamen pietra preziosa
poldrag kamen pietra semipreziosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
porušiti, da ne ostane niti kamen na kamnu non lasciare pietra su pietra
jokati, da bi se kamen usmilil far piangere i sassi
pren. namesto srca imeti kamen avere un cuore di pietra
bibl. beseda je padla na kamen la parola cadde sulla pietra
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
spati kot kamen dormire come un macigno
hist. knežji kamen pietra del principe
kotelni kamen (kotlovec) incrostazione (delle caldaie)
rel. kropilni kamen acquasantiera
rel. krstni kamen fonte battesimale
med. ledvični kamen calcolo renale
(tudi pren.) preizkusni kamen pietra di paragone
vinski kamen gromma, tartaro
rel. votivni kamen cippo votivo
med. zobni kamen tartaro
med. zolčni kamen calcolo biliare
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte - karákter (-ja) m
1. carattere; indole:
omahljiv, trden karakter carattere instabile, volubile; carattere forte, energico
2. carattere, personalità forte:
drži besedo, je karakter è uomo di carattere, mantiene la parola
človek brez karakterja persona priva di carattere
3. publ. caratteristica, natura, tipo:
opisati karakter dela v posameznih poklicih descrivere il tipo di lavoro delle singole professioni
ukrepi s prisilnim karakterjem provvedimenti con carattere coercitivo - kómpas (-a) m
1. bussola:
giroskopski kompas (girokompas) bussola giroscopica, girobussola
navigacijski kompas bussola per uso nautico
2. pren. (usmeritev, orientacija) bussola:
pren. jadrati brez kompasa navigare senza bussola