jútri
A) adv.
1. domani:
jutri zjutraj domani mattina, domattina
jutri zvečer domani sera
jutri štirinajst dni domani a quindici
2. ekst. domani:
jutri bo takšen poseg nekaj povsem navadnega domani interventi così saranno qualcosa di comune
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jutri je še en dan domani è un altro giorno
tak sem: danes tukaj, jutri tam son fatto così: oggi qua, domani là
njegova služba je od danes do jutri il suo lavoro è precario, instabile
takih težav ne odpraviš od danes do jutri certe difficoltà non si possono eliminare dall'oggi al domani
pren. živeti od danes do jutri vivere alla giornata
PREGOVORI:
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri chi ha tempo non aspetti tempo
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
B) m domani; ekst. futuro, avvenire
Zadetki iskanja
- korák (-a) m
1. passo:
drobni, veliki, dolgi koraki piccoli, grandi, lunghi passi
osnovni koraki primi passi
plesni korak passo di danza
negotovi, odločni koraki passi malfermi, sicuri
pren. z orjaškimi koraki a passi da gigante
vojaški korak passo cadenzato
napraviti, storiti, delati hitre korake andare, muoversi a passi veloci
storiti potrebne korake za nekaj fare i passi necessari per qcs.
pren. bližati se s kilometrskimi koraki avvicinarsi a gran passi
2. (hoja) passo, andatura:
pospešiti korake accelerare il passo
3. pren. (v prislovni rabi izraža prostorsko ali časovno oddaljenost) passo:
stopil je za korak bliže si avvicinò d'un passo
en sam korak je do sreče la felicità è a un passo
4. (mesto med nogami) inforcatura
5. pren. (dejanje, ukrep, ravnanje) passo, mossa, decisione:
korak je bil nepremišljen è stato un passo falso
diplomatski koraki vlade passi diplomatici del governo
6. strojn. passo; pren.
v čem delati prve korake fare, muovere i primi passi in
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati korak s kom stare al passo con qcn.
hoditi, iti v korak s časom mettersi al passo coi tempi
iti v korak, v koraku andare a passo d'uomo
kaj ugotavljati na vsakem koraku constatare qcs. a ogni passo
bližati se korak za korakom avvicinarsi passo passo
šport. drsalni korak passo pattinato
bočni, križni, menjalni korak passo laterale, incrociato, alternato
gosji korak passo dell'oca
voj. paradni korak passo di parata
strumni korak passo cadenzato
voj. v korak! passo! - kòš (-a) m
1. gerla:
agr. gnojni koš carro del letame
pren. star. reven kakor Lahov koš povero in canna
2. cesta, cesto; canestro, paniere:
koš za papir cestino (della carta straccia)
3. (pletena posteljica za dojenčka) cestino
4. anat.
prsni koš cassa, gabbia toracica
5. šport. canestro, cesto:
metati, streljati na koš tirare a canestro
zadeti koš realizzare, fare un canestro, andare a canestro
6. navt. (jamborni koš) coffa
7. žarg. mont.
dvigalni koš gabbia (di estrazione)
8. (velika količina) mucchio; palata:
na koše a mucchi, a palate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco
metati vse v en, v isti koš fare d'ogni erba un fascio
ne soditi v isti koš non essere uguali
romati v koš essere cestinato
agr. koš (pri stiskalnici) tino (della pressa)
čeb. koš (pleten čebelji panj) arnia intrecciata
zool. koš (ogrodje glavoprsja rakov) gabbia toracica (dei gamberi)
gozd. drevesni koš chioma (dell'albero)
avt. prekucni koš cassone ribaltabile
teh. sesalni koš succhieruola - króg (-a)
A) m
1. mat. circolo, cerchio:
opisati krog descrivere un cerchio
obseg, ploščina kroga circonferenza, superficie del cerchio
polmer, premer središče kroga raggio, diametro, centro del cerchio
pren. kvadratura kroga la quadratura del cerchio
2. (kar je tej krivulji podobno) cerchio; evoluzione; giro; lit. girone:
v krogu hoditi, bloditi girare in cerchio
postaviti se v krog mettersi, disporsi in cerchio
letalo je zarisalo širok krog l'aereo descrisse un'ampia evoluzione
krog obzidja il cerchio delle mura
3. cerchia; circolo; entourage:
krog strokovnjakov cerchia di esperti, di addetti ai lavori
knjiga namenjena širokemu krogu bralcev un libro destinato a un'ampia cerchia di lettori
praznovati božič v krogu družine fare Natale nella cerchia dei familiari
finančni, gospodarski krogi circoli finanziari, economici
kaj zvedeti iz dobro obveščenih krogov sapere qcs. da ambienti, da circoli ben informati
4. (področje, sfera) sfera, campo, ambito;
krog raziskovanja sfera, campo di ricerca
5. šport. krogi anelli
6. šport. giro; pedana (circolare) di lancio;
prehiteti koga za en krog doppiare uno
7. pren.
začarani krog circolo vizioso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti kroge pod očmi avere le occhiaie
ogniti se koga v velikem krogu fare un ampio cerchio attorno a
posesti v krogu sedere in cerchio
pred očmi se mu delajo krogi vede le stelle
tisk. barvni krog disco dei colori
elektr. električni, magnetni, nihajni krog circuito elettrico, magnetico, oscillatorio
šport. olimpijski krogi cerchi olimpici
astr. živalski krog zodiaco
geogr. polarna kroga i circoli polari
krog kandidatov la rosa dei condidati
šport. izločilni krog turno eliminatorio
B) króg adv. star. attorno:
voj. (na) levo krog! front'a sinist!
C) prep. star. (okrog, okoli) attorno; circa:
smehljaj mu igra krog ust un sorriso si disegna attorno alle labbra, le labbra si atteggiano a sorriso - lônec (-nca) m
1. pentola; pignatta:
emajlirani, glinasti, lončeni lonci pentole smaltate, di argilla, di terracotta
gosp. ekonom lonec, lonec na pritisk pentola a pressione
lonec za kuhanje bollitore
lonec za ribe pesciera, pesciaiola
2. vaso (da fiori)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti kaj dati v lonec non aver da mangiare, essere alla fame
pren. gledati sosedu v lonec cacciare il naso negli affari altrui
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. dajati vse v en lonec fare d'ogni erba un fascio
igre zbijanje lonca gioco della pentola
geogr. erozijski lonec pentola d'erosione
geogr. ledeniški lonec pentola glaciale
metal. livarski lonec secchione
fiz. Papinov lonec pentola di Papin - màh (-a) m
1. colpo; pugno:
mah z veslom colpo di remo
z enim mahom je podrl nasprotnika con un solo pugno abbattè l'avversario
2. star. (razmah) slancio
3. star. (trenutek) momento;
v en mah, v isti mah nello stesso tempo, nel contempo
dogodki so si sledili mah na mah gli avvenimenti si susseguivano vertiginosamente
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
jur. uboj na mah omicidio di secondo grado, senza premeditazione - móž (-á) m
1. marito:
dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
rajni mož il defunto marito
zakonski mož coniuge
2. uomo:
mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
mož sivih las un uomo canuto
3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
vodilni možje dirigenti
volilni možje elettori
veliki možje i grandi (di una nazione)
črni možje becchini
občinski možje assessori; impiegati del comune
možje zakona i tutori della legge, i poliziotti
4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
on je figa mož (figamož) è un vigliacco
5. voj. (vojak brez čina) uomo:
bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo
6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
metati cifra mož fare a testa e croce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti mož beseda essere uomo di parola
biti mož dejanj essere uomo d'azione
biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
stati mož pri možu stare stretti come acciughe
igre črni mož guardie e ladri
etn. divji mož babau
gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
etn. povodni mož genio dell'acqua
slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
snežni mož pupazzo di neve
meteor. ledeni možje gelo di maggio - múha (-e) f
1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)
2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo
3. voj. mira, mirino
4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere
5. friz. mosca
6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù - nôrec (-rca) m
1. matto, pazzo, folle:
saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!
2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno
3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga
4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
drveti kot norec correre come un pazzo
dvorni norec buffone di corte
šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
PREGOVORI:
en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento - pokončáti (-ám) | pokončeváti (-újem) perf., imperf.
1. (ubiti, ubijati) uccidere, sterminare, massacrare
2. distruggere:
šalj. pokončati še en liter scolarsi, far fuori un secondo litro di vino - pravíčen (-čna -o)
A) adj. giusto, equo, legittimo; debito, buono:
pravičen človek uomo giusto
pravična najemnina equo canone
pravična kazen giusta punizione
boriti se za pravično stvar battersi per una buona causa
PREGOVORI:
en krivičen vinar deset pravičnih sne roba rubata non fa profitto
B) pravíčni (-ega) m il giusto:
spati spanje pravičnega dormire il sonno del giusto - prázen (-zna -o)
A) adj.
1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante
2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico
3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui
4. vuoto, inespressivo, scialbo
5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda
B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca - tjà adv.
1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare
2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte
3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là
4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio - tláčiti (-im) imperf.
1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
tlačiti grozdje pigiare l'uva
tlačiti krompir schiacciare le patate
2. ficcare, pigiare:
tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
tlačiti hrano vase ingollare il cibo
3. pren. soffocare:
tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura
4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
tlači jih revščina sono poveri in canna
tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio - trí | tríje numer.
1. tre:
korakati po tri in tri marciare in file per tre
delati v treh izmenah lavorare in tre turni
čakati do treh aspettare fino alle tre
drama v treh dejanjih dramma in tre atti
tri dimenzije le tre dimensioni
šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)
2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
lingv. tri pike puntini
rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
PREGOVORI:
za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium - tŕpati (-am)
A) imperf. ficcare, spingere, riempire di:
trpati datume v možgane riempire la testa di date
pren. trpati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
B) trpati se (-am se) imperf. refl. riempirsi:
trpati se s hrano ingollare il cibo - ubíjati (-am) | ubíti (ubíjem)
A) imperf., perf.
1. uccidere, ammazzare; lov. abbattere:
okupator je ropal in ubijal gli occupatori saccheggiavano e uccidevano
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
2. rompere, spaccare:
ubijati šipe, jajca rompere i vetri, le uova
3. pren. ammazzare, sfiancare:
ubijati s težkim delom ammazzare di lavoro
4. pren. togliere, defraudare, privare:
ubijati komu voljo do dela togliere a uno la voglia di lavorare
5. pren.
ubijati čas, ubijati dolgčas ammazzare il tempo
ubijati čas z ribolovom ammazzare il tempo pescando
6. pren. attenuare, rompere, rovinare:
ubiti ritem rompere il ritmo
B) ubíjati se (-am se) | ubíti se (ubíjem se) imperf., perf. refl.
1. ammazzarsi, uccidersi, suicidarsi
2. pren. ammazzarsi:
ubijati se z delom ammazzarsi di lavoro, sfacchinare, sfiancarsi
3. pren. scervellarsi, lambiccarsi il cervello:
ubijati se s problemom lambiccarsi il cervello con un problema
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delo moram končati, pa če se ubijem devo finire il lavoro a tutti i costi
pren. ubijati se z revščino vivere negli stenti, languire nella miseria - veljáti (-ám) imperf.
1. essere in vigore; datare:
predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno
2. essere valido, valere:
vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno
3. costare:
koliko velja? quanto costa?
naj velja, kar hoče! costi quel che costi!
4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
velja samo dokaz conta soltanto la prova
5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado
6. veljati za essere considerato, passare per:
ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
veljati za poštenega človeka passare per galantuomo
7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento
8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
korajža velja! coraggio!, forza!
neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo - vès (vsà, vsè)
A) adj.
1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo
2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé
3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse
4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi
5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa
6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo
B) pron.
1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto
2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono
3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - vínar (-ja) m num. centesimo:
hist. plačevati tedenski vinar pagare il tributo di guerra (contro i turchi)
PREGOVORI:
en krivičen vinar deset pravičnih sne roba rubata non fa profitto