Franja

Zadetki iskanja

  • vnášati (-am) | vnêsti (vnêsem) imperf., perf.

    1. portare dentro, in:
    vnašati pohištvo v hišo portare i mobili nella casa

    2. introdurre; inform. (podatke) digitare:
    s škropljenjem vnašati v zemljo strupene snovi con l'irrigazione introdurre nel terreno sostanze tossiche

    3. iscrivere:
    vnašati podatke v tabelo iscrivere i dati nella tabella

    4. creare, provocare:
    vnašati zmedo v promet creare, provocare confusione nel traffico

    5. dare; trasmettere:
    vnašati živahnost v gledališko delo dare vivacità a un'opera teatrale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vnašati v policijsko kartoteko schedare
    vnašati v stolpec rubricare
    muz. vnašati višaje diesare, diesizzare
    tekst. vnašati votek tramare
    vnesti v matično knjigo immatricolare
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zapíkati (-am) | zapikováti (-újem)

    A) perf., imperf. ficcare, conficcare; fissare

    B) zapikováti se (-újem se) imperf. refl.

    1. conficcarsi

    2. impuntarsi a, in; ficcare il naso in; inciampare in:
    zapikuje se v vsako njegovo izjavo inciampa in qualunque cosa lui dica
  • zarádi

    A) prep. (z rodilnikom)

    1. (za izražanje vzroka) per, per via di, a causa di:
    zaradi megle se je zgodilo več nesreč a causa della nebbia si sono avuti vari incidenti
    zaradi katerega (v oziralni odvisnikih):
    že dolgo ni videl sina, zaradi katerega je dosti pretrpel non vedeva da molto tempo il figlio a causa del quale aveva tanto sofferto

    2. (za izražanje namena) a, per, in:
    skopali so globoke jarke zaradi obrambe mesta furono scavati profondi fossati a difesa della città
    posvetoval se je zaradi morebitnega najetja posojila andò a consultarsi per contrarre eventualmente un prestito

    3. zaradi lepšega pro forma, proforma:
    sestanek so sklicali zaradi lepšega la riunione fu convocata proforma

    4. pren. (za izražanje ozira) per, quanto a:
    zaradi nas lahko ostanete quanto a noi, potete restare
    zaradi otrok mi je žal, da niso videli predstave mi dispiace per i bambini che non hanno visto lo spettacolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naredi to zaradi ljubega miru fallo pro bono pacis
    knjiž. na to se ne spoznam, zaradi česar raje molčim di queste cose non m'intendo, per cui preferisco tacere
    zaradi tega in onega nisem za trenutek prost tra una cosa e l'altra non ho un attimo di tempo
    zaradi okoliščin pač nisem mogel odbiti date le circostanze, non ho potuto rifiutare
    um., lit. umetnost zaradi umetnosti l'arte per l'arte

    B) (v vezniški rabi) (zato) perciò:
    niso bili pozorni, zaradi tega so naredili veliko napak non hanno fatto attenzione, perciò hanno commesso molti errori
  • znótraj

    A) adv. dentro, di dentro, internamente:
    deblo je znotraj trhlo il tronco è marcio di dentro
    pog. nekaj tu znotraj mi pravi, da ga ne bo qualcosa qua dentro mi dice che non verrà

    B) znótraj prep. dentro, entro, in; nell'ambito di:
    hiše znotraj obzidja le case dentro la cinta
    zadrževati se znotraj stavbe trattenersi nell'edificio
    nesoglasja znotraj stranke le divergenze all'interno del partito
  • abonêntski (-a -o) adj. di abbonato, di abbonati; per abbonati; in abbonamento:
    abonentska publika il pubblico degli abbonati
    abonentski koncert concerto per abbonati, in abbonamento
  • abonmájski (-a -o) adj. di abbonamento, per abbonati, in abbonamento:
    abonmajski koncert concerto per abbonati
  • a cónto [akonto] adv. ekon. a conto; in acconto
  • afnáti se (-ám se) imperf. pog. posare; parlare, comportarsi in maniera affettata
  • áhati (-am) perf., imperf. pren. gemere, lamentarsi; esclamare, dare in esclamazioni
  • ájevski (-a -o) adj. lingv. in -a, in a:
    ajevska osnova tema in a
  • aktíven (-vna -o) adj.

    1. (dejaven, delujoč) attivo; funzionante:
    aktivno življenje vita attiva
    aktivno znanje jezika conoscenza attiva di una lingua

    2. (delaven, prizadeven) attivo:
    biti aktiven na vseh področjih essere attivo in tutti i campi
    aktiven član (stranke) militante

    3. (ki je v rednem delovnem razmerju) in attività, in servizio attivo; effettivo:
    aktivni oficir ufficiale in servizio attivo, ufficiale effettivo

    4. kem. attivo:
    aktivna snov sostanza attiva

    5. ekon. attivo:
    aktivna bilanca bilancio attivo

    6. geogr. attivo:
    aktivni ognjenik vulcano attivo
  • aktivírati (-am) perf., imperf.

    1. (napraviti aktivno) attivare, mettere in attività, mettere in funzione:
    aktivirati bombo attivare una bomba

    2. kem. attivare

    3. (spraviti v živahnejšo dejavnost) attivizzare

    4. pisar. assumere in servizio attivo
  • akumulatíven (-vna -o) adj. capace di accumulare, in grado di accumulare
  • akvarístika (-e) f allevamento (di animali, piante) in acquario
  • alarmírati (-am) perf., imperf.

    1. (opozoriti, obvestiti) avvertire, chiamare:
    alarmirati gasilce chiamare i pompieri

    2. (vznemiriti, razburiti) allarmare, mettere in allarme
  • alfabetíranje (-a) n disposizione in ordine alfabetico
  • alfabetírati (-am) perf., imperf. porre in ordine alfabetico; redko alfabetare
  • antipásta (-e) f gastr. (antipasto di) carne e vedura in scatola
  • aplicírati (-am) perf., imperf.

    1. (prenesti, prilagoditi) applicare, mettere in pratica, adottare:
    aplicirati tuje izkušnje na domače razmere applicare le altrui esperienze alle condizioni nostrane

    2. obl. (našiti, nalepiti okraske) applicare, cucire applicazioni:
    aplicirati čipke na obleko applicare pizzi al vestito, cucire applicazioni di pizzo sul vestito